Hvala lepa.

Spoštovane članice Sabora in Državnega zbora, dame in gospodje!

V naslednjih približno 10 minutah bom povedal nekaj o ujmah, ki smo jih imeli v slovenskih gozdovih zadnjih letih. Seveda vse tudi kot posledica klimatskih sprememb, bile so rekordne v zadnjih 100 letih, kar boste videli kasneje iz številk. Isto, kar se je zgodilo na Hrvaškem, se je zgodil nam, žledolom med 30. januarjem in 10. februarjem leta 2014. Na zemljevidu vidite področje, ki ga je ta žledolom zajel, 52 % površine slovenskih gozdov je bilo prizadetih, 51, od tega tretjina iglavcev, dve tretjini listavcev, 15 tisoč kilometrov neprevoznih cest, skoraj 14 tisoč hektarov gozdov, ki so bili potrebni obnove, od tega skoraj 900 hektarov s sadnjo. Finančno je bila škoda ocenjena na več kot 200 milijonov evrov. Če pogledamo zgodovino žledolomov v Sloveniji imamo zelo natančne podatke, razen za tistega prvega izpred 120 let. Vidite, da je ta z naskokom bil največji, zajel je 9 milijonov kubičnih metrov. Posekanega, kako smo se lotili sanacije po prioritetah, Zavod za gozdove je izdelal ob vsaki katastrofi v roku 2 mesecev sanacijski načrt, ki ga potrdi ministrstvo pristojno za gozdarstvo in posekanega do danes je približno 2 tretjine tega lesa. Ostalo, kar je neposekano, je bilo pač manj vredno v območjih, ki so težko dostopna, kjer ni prometnic, posekano, kar nas je razveselilo, je bilo zlasti smreka in več vredni sortimenti in s sanacijo bomo zaključili predvidoma v letu 2020, namreč sadnjo še tistih površin, ki jih moramo obnoviti po umetni poti.

Tako kot je rekel kolega, tudi pri nas smo imeli potem prenamnožitev podlubnikov v naslednjih letih, tukaj je slika iz leta 2016, praktično se tiče enakih področij, kot ga je zajel žledolom pred dvema letoma. Tega smo se lotili na enak način. Pri nas, moram povedati, v Sloveniji je 80 % gozdov v zasebni lasti, to je še poseben izziv pri sanaciji, vendar zasebni lastniki so se pri nas relativno dobro izkazali in precej odločb, ki jih izdajamo je bilo realiziranih v predvidenem času. To seveda ni preprečilo nadaljnjega širjenje. Po letih vidite levo zgoraj, koliko je bilo količine. V lanskem letu smo se že veselili, da bo verjetno te kulminacije konec, skupaj je zajelo vse skupaj 7 milijonov kubičnih metrov smreke. Moram povedati, da lasna zaloga smreke v Sloveniji znaša nekaj čez 100 milijonov kubičnih metrov. Ta finančna škoda je bila ocenjena na približno 120 milijonov evrov.

Če pogledamo še to z vidika zgodovine gozdarstva, prejšnji rekord smo imeli v leto 21005, mislim, da isto, kot na Hrvaškem, takrat je bil rekord 750 tisoč kubičnih metrov v enem letu.

Kako smo bili uspešni pri tej sanaciji? 99 % te lesne mase je posekane iz zaključek sanacije seveda z umetno obnovo tam, kjer je to potrebno, bo predvidoma končan leta 2021 ali 2022, odvisno kdaj se bo napad podlubnikov zaključil. Naj povem, da v Sloveniji je princip gozdarstva tak, da narava sama obnavlja površine, ki so prizadete, kar 95 % obnove naredimo s pomočjo narave. Približno 5 %, včasih manj, včasih več, odstotkov, pa naredimo to na način, da umetno sadimo ali sejemo drevesne vrste.

Če pogledamo, kakšna je napoved za leto 2019. Zgoraj je graf po mesecih. Čisto levi stolpec so referenčne vrednosti normalnega leta, desno pa so potem naslednja leta. In vidite v mesecih od januarja do maja so z rdečim vrednosti, ki jih beležimo letos. Stvari so se nam poslabšale z vetrolomom v letu 2017 in dodatnem v letu 2018. Imamo pa srečo z vremenom. Letos je bilo nenormalno hladno, mokro in tako naprej, v maju, kar nam bo sigurno pripomoglo k temu, da bo vsaj ena generacija podlubnikov letos manj.

Spodaj kaže, kje problem še imamo. Problem imamo na zgornjem Gorenjskem, na Kočevskem, ki meji seveda tudi na Hrvaško in pa deloma na Koroškem. Druge številke, ki nam nekako omogočajo prognozo so letošnje odkazilo drevja, odkazilo je bilo relativno majhno. Manj kot 200 tisoč kubikov. Ravno tako posek. Deloma je to še iz naslova odločb v lanskem letu. Indeks je 7 % več lesne mase kot lani. Postavili smo približno 3 tisoč kosov kontrolno lovnih pasti. Nekaj manj kot 300 lovnih nastav, letos izdali že blizu 4 tisoč odločb, izvajamo pa seveda pri lastnikih, ki ne delajo tega v predvidenih rokih. Tudi prisilne ukrepe, sklepe o izvržbi in eno izvršbo smo naredili. Napoved dela pri nas Gozdarski inštitut Slovenije, je spletna stran tudi napisana. Problem, ki ga vidimo letos v sanaciji je zlasti na enormno povečanje podlubnikov na Češkem, v Italiji so imeli ogromen vetrolom v lanskem letu in seveda vse to vpliva na sanacijo, na možnost prodaje sortimentov tudi v Sloveniji.

Podobno kot na Hrvaškem smo imeli tudi mi vetrolom v decembru 2017 in nekaj manjših kasneje. Desno spodaj je karta, kje se je to dogajalo. Kot vidite, vetrolom, ki je zajemal 2, 9 milijona kubičnih metrov je bil rekorden v zadnjih 100 letih. Finančno ocenjena je škoda bila na 48 milijonov evrov. In posekanega imamo do danes približno 95 % te mase. Sanacijo bomo zaključili 2022, morda 2023. Če seštejem vse te ujme, ki sem jih naštel od leta 2014 dalje, vidimo, da je bilo 65 % slovenskih gozdov prizadetih. Finančno je škoda znašala nekaj manj kot 400 milijonov evrov. Obnoviti je potrebno skoraj 36 tisoč hektarjev. Od tega skoraj 2 tisoč sadno 23 drevesnih vrst sadimo, kar je zanimivo in kar nas veseli, ravno tako kot državo in lastnike. Nekje prirastek in lesna zaloga ostajata enaka. In povprečna lesna zaloga v Sloveniji je 300 kubičnih metrov na hektar.

Kot je rekel kolega. Klimatske spremembe so tiste, ki nam posekajo pretežni delež lesne mase, ki se spravi letno iz gozdov. Zadnja leta je ta odstotek čez 65 % odstotkov, kar ni normalno. In klimatske spremembe, seveda, gozd v neki obliki bo preživel, ampak verjetno ne v obliki, ki si ga želimo mi vsi. Zaradi tega ne moremo računati samo, da se mora gozd prilagoditi klimatskim spremembam, ampak je treba vso ostalo dejavnost človeštva prilagoditi zmožnostim planeta.

Kolega je posvetil veliko časa tudi drugim boleznim. Jaz sem jih tukaj samo naštel in ne bom šel v detajle. 70 drevesnih vrst imamo in praktično ni drevesne vrste, ki ne bi imela nobenega problema. To postavlja pred gozdarstvo kar velike izzive. Ogromno je potrebno monitoringa, ogromno znanja, tudi materialnih sredstev in podobnega.

Ni to še konec spiska. Klimatske spremembe nam prinašajo vsak dan nove rastline, nove bolezni, nove rastline, ki prihajajo, nove škodljivce. In tudi stari se v novih razmerah obnašajo bistveno drugače. Tako da pred gozdarstvom so izjemni izzivi. Ravno tako pa seveda bo to zadelo lastnike gozdov in državo, skratka vse, ki koristimo, na nek način, funkcije gozda.

To bi bilo v kratkem vse, hvala lepa za vašo pozornost.