Govor

Miroslava Palhantinger

Hvala za besedo.

Pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je svoje mnenje izdala 23. aprila letos. Podrobneje ga v bistvu ne bom povzemala niti to ni treba. Bi pa iz okvira teh naših uvodnih pripomb in opozoril povedala, da se poglaviten del predlaganih sprememb in dopolnitev nanaša na implementacijo direktive, ki je bila sedaj tudi že podrobneje predstavljena. V zvezi s to vsebino predloga zakona bi zato želeli samo opozoriti, da gre za materijo, ki je bila z novelo Zakona o nalogah in pooblastilih policije že unesena v naš pravni red. S tem predlogom zakona pa naj bi se še nekoliko dogradila. V zvezi s tem opozarjamo, da je veljavna ureditev teh ukrepov tudi glede vprašanj in vidikov, ki jih obravnava obravnavani predlog zakona trenutno predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, kar je treba posebej opozoriti. Ker gre za vsebino, ki se nanaša na informacijsko posebnost posameznikov na tem mestu zgolj ali pa za začetek neko načelno opozorilo, da to dejstvo že samo po sebi zahteva tudi presojo sorazmernosti predlaganih ukrepov. Poseg v varstvo zasebnosti je namreč dopusten le, če je v zakonu odločeno opredeljeno s kakšnim namenom in kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati. Če so ti podatki glede na namen obdelave nujno potrebni, če sta predvidena tudi nadzor in varstvo tajnosti izbranih podatkih le na ta način je mogoče preprečiti nevarnost, da se osebni podatki zbirajo preširoko na zalogo in se morda kasneje uporabijo za namene, za katere niso bili predvideni. V opozorilih smo opozorili tudi na spremembe na področju uporabe tehničnih sredstev. Te rešitve se z amandmajem opuščajo. Opozorili smo tudi na načelo legalitete. Kar zadeva konkretne člen bi želela tukaj poudariti samo nekatere temeljne pripombe. Glede 9. člena smo opozorili na razširitev namena zbiranja in obdelave podatke API v razmerju do direktive 2004/82, po kateri naj bi se vsa odstopanja uveljavila restriktivno. Kar se tiče 10. člena smo opozorili na določbo 112.b člena, ki se glede zbiranja podatkov PNR ne omejuje le na zunanje lete, ampak je ureditev predlagana širše. Taka rešitev je po direktivi predvidena zgolj kot opcija seveda ob določenih obveznostih države, da to tudi priglasi Evropski komisiji. Opozorili smo tudi na določbo 112.b člena glede priprave posodobitve in uporabe nediskriminatornih ocenjevalnih meril za identifikacijo. Tukaj smo pač opozorili predvsem na nedoločnost in načelo legalitete ter potrebo po jasnejši določitve teh meril vsaj v temeljnih obrisih naravi zakona. V mnenju bi povzela tudi pripombo o razlikovanju med podatki in rezultati obdelave, kjer ni jasno definirano kaj naj bi ti rezultati zajemali in kako bo nacionalna enota preverila kaj bo v posameznem primeru posredovala drugim organom. 112.č člena pa izpostavljamo v zvezi z naborom kaznivih dejan, ker bi lahko ta seznam kot je predlagan presegel seznam kaznivih dejanj, ki je določen v direktivi in je omejen tudi z cilji, ki jih ta direktiva zasleduje. Glede 16. člena bi še rada opozorila. Tukaj gre za določanje vsebine evidenc. Z amandmajem se te določbe nekoliko spreminjajo in se tudi usklajujejo z novelo Zakona o letalstvu, vendar tudi tu kot je tudi pri Zakonu o letalstvu bilo opozorjeno opozarjamo, da določanje nekaterih podatkov v posameznih točkah ostaja presplošno in je zato za posameznika za v naprej nepredvidljivo, kar bi bilo lahko sporno z vidika varstva zasebnosti kot ga določa 38. člen Ustave. Glede 21. člena smo opozorili na način, da persionalizacije podatkov API, kjer se predlagana ureditev nekoliko odmika od ureditve, ki jo vsebuje direktiva. Nazadnje pa smo opozorili tudi na oziroma smo ugotovili tudi, da predlog zakona ne vsebuje posebnih prehodnih določb.

Kar se tiče vseh teh pripomb, ki sem jih povzela bi želela ugotoviti, da so s strani predlagatelja bila poslana dodatna pojasnila. Ta pojasnila smo proučili in ocenjujemo, da kot dodatno zakonodajno gradivo predstavlja neko tudi dodatno obrazložitev predlaganih rešitev in argumentacijo zakaj predlagatelj vztraja pri predlaganih rešitvah.

Hvala.