Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci!

Predlagane spremembe in dopolnitve zakona o nalogah in pooblastilih policije se nanašajo na popolno implementacijo direktive 2016/681, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016, o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih, tako imenovana PNR, za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj. In pa, dopolnitev in natančnejša ureditev določb na področju opravljanja policijskih nalog in izvajanja policijskih pooblastil s katerimi se želi izboljšati nekatere pomanjkljivosti Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki so se pokazale pri izvajanju zakona v praksi. na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in pa dodatne razprave predlogov zakona je bilo sprejeto izhodišče, da se v predlog zakona vključijo le spremembe in dopolnitve členov, ki se nanašajo na prenos tako imenovane PNR direktive. Na podlagi tega so bili oblikovani predlogi amandmajev k členom, ki se nanaša na prenos direktive in k členom, ki se ne nanašajo na direktivo in se predlaga njihovo črtanje.

V nadaljevanju bi želel na kratko podati neke bistvene poudarke in pa kronologijo, ki se nanaša na prenos same direktive. Namreč boj proti terorizmu in drugim hujšim oblikam kriminaliste, že dlje časa ena od prednostih nalog Evropskega unije pri zagotavljanju notranje varnosti. Za ta namen je vzpostavljen sistem za uporabo podatkov o letalskih potnikih. Leta 2011, je Evropska komisija v okviru vse evropskega projekta PNR, pripravila prenovljen predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih z namenom uskladitve nacionalnih zakonodaj v državah članicah Evropskega unije na tem področju. Slovenska policija je v okviru nacionalnega projekta začela dejavnost za pripravo lastne nacionalne zakonske podlage za zbiranje, hrambo, obdelavo in uporabo podatkov o potnikih v letalskem prometu. Pravna podlaga je bila pripravljena na podlagi predhodno izdelane presoje vplivov na zasebnost pri obdelavi podatkov o potnikih. Namreč pri izdelavi teh presoj vplivov, je bilo v veliki meri upoštevano tudi stališče in pa izhodišča ostalih deležnikov, med temi tudi informacijske pooblaščenke, ki je ne nazadnje tudi samo presojo vplivov v procesu nastajanja podprla oziroma pohvalila. Skratka, ta dokument je temeljil na omejiti čezmernih posegov v človekove pravice pri izvajanju tega novega pooblastila policije. Nacionalna pravna podlaga je bila sprejeta z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ZNPPol-A, ki je začel veljati 14. marca 2017. S tem je policija dobila, kot omenjeno, novo policijsko pooblastilo za pridobivanje, hrambo, obdelavo in uporabo podatkov o potnikih v letalskem prometu, to je podatkov o potnikih prijavljenih na lete oziroma tako imenovani API bazo, se pravi, Advance Passenger Information, in pa podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic, tako imenovano PNR, Passenger Name Recorders, se pravi, dva vira podatkov. Policija podatke pridobiva od letalskih prevoznikov, ki prevozno dejavnost opravljajo tako iz tretjih držav ali iz držav članic Evropske unije na ozemlje Republike Slovenije in pa seveda v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije. Med sprejemanje ZNPPOL-A, ki je, kot rečeno, je stopil v veljavo marca 2017, je bila v pravni red Evropske unije sprejeta prej omenjena direktiva 2016-681, in sicer z dne 27. aprila 2016, ki pa se vsebinsko nekoliko razlikuje od omenjenega ZNPPOL-A. Pooblastilo policije pridobljeno v ZNPPOL-A je v posameznih deli bolj omejen oziroma je še bolj upoštevano načelo sorazmernosti v zvezi s posegi v človekove pravice, kot je to določeno v sprejeti direktivi 2016-681. In zaradi tega je vsebine direktive s tem namenom nujne in pa celovite implementacije direktive, je v nacionalni pravni red potrebno dodatno in podrobneje opredeliti njeno vsebino, predvsem z vidika prilagojene obdelave podatkov PNR in API, način obdelave podatkov, seznama hujših kaznivih dejanj, načina in pogojev pošiljanja podatkov drugim upravičencem, časa hrambe podatkov PNR in API, depersonalizacije podatkov in pa pogojev za razkrivanje depersonaliziranih podatkov in določitve za to pristojnega organa. Ti vidiki so vključeni v členih od 112.b do 112.f in pa v členih 128 in 129.

Mogoče še par besed na razlikovanje med tem PNR podatki in kaj so APi podatki. Namreč PNR podatki predstavljajo z vidika uporabnosti podatkov nepreverjene osebne podatke, ki sami po sebi še ne omogočajo popolne identifikacije posameznega potnika. Te podatke namreč posredujejo sami potniki pri rezervacij letalske karte, poleg tega tudi ne vsebujejo vseh identifikacijskih elementov, kot je na primer datum rojstva in podobno. Prav zato njihovo dodatno ali dodano vrednost predstavljajo API podatki, ki so razvidni šele iz strojno berljive vrstice potovalnega dokumenta posameznika. In za izvedbo naloge policija potrebuje tako APi kot PNR podatke za vsakega posameznega potnika. Ne nazadnje je v direktivi v prilogi 1 so API podatki sestavni del PNR podatkov.

Pri samem delovanju policija pri teh nalogah deluje tako, bom rekel, proaktivno na osnovi izdelanih ocenjevalnih meril in pa sprotno oziroma reaktivno na osnovi že, bom rekel, tekočih kriminalističnih preiskav oziroma na osnovi podatkov iz obstoječih baz policije. Če poskušam čisto plastično predstaviti, podatki PNR in API gredo iz centralnega rezervacijskega sistema, kjer se potniki registrirajo in pa skozi vhodni sistem na letališču v analitično obdelavo podatkov, to je en del, kjer, bom rekel, skozi prej omenjena merila lahko dobimo določene zadetke. In pa drugi tir, ki pa gre skozi baze podatkov policije, kjer so tudi zadetki na osnovi že storjenih nekih dejanj, naj si bo kaznivih dejanj oziroma tiraličnih iskanj in podobno. Pri tem naj omenim, da za leto 2018, kjer je bilo nekaj manj kot milijon potnikov, je bilo le 1 % tovrstnih zadetkov. Govorim o nekaj okoli 10 tisoč zadetkov - in od tega je 730 nekaj manj kot 740 tistih zadetkov, ki je šlo skozi ta analitični sistem, vsi ostali pa so šli skozi sistem že obstoječih baz podatkov. To pomeni, da so samo ti zadetki tisti podatki, do katerih policija ima dostop in katere, potem še dodatno preveri, da ne bi prišlo do kakšnih zmotnih ali nepravilnih vnosov. Ob vseh teh zaznavah oziroma vseh teh zadetkih se izdelajo zapisniki za vsak zadetek posebej namen - kdo je imel vpogled - tako, da se vodijo te evidence.

Sedaj mogoče še nekaj besed o tem koliko je držav članic Evropske unije v celoti že preneslo določila direktive oziroma implementacijo direktive. Teh je v popolnosti prineslo 22 držav članic, 3 države članice med temi tudi Slovenije le delno, dve državi članici še nista implementirali direktive. Ravno tolikšno se pravi število 25 je držav članic, ki uvaja direktivo na notranjih letih EU. V primeru neimplementacije direktive kot običajno sledijo tudi finančne sankcije oziroma rok za prenos direktive je bil maj 2018. Slovenija je dobila opozorilo s strani Evropske komisije o neimplementaciji, na kar smo posredovali na podlagi sklepa Vlade jeseni 2018 obvestilo o delni implementaciji direktive in da smo v postopku njenega prenosa. V nadaljevanju, če bo potrebno kolikor bo potrebno sta z menoj tudi kolega eden iz normativnega dela drugi pa čisto iz operativnega, ki je od samega začetka sodeloval pri pripravi zakonskih podlag in pa samem izvajanju teh / nerazumljivo/ aktivnosti tako, da če bo potrebno lahko tudi slikovito na konkretnih primerih predstavimo kakšen je doprinos uporabe oziroma rezultati uporabe tovrstnega orodja najsibo pri identifikaciji storilcev kaznivih dejan najsibo tudi pri identifikaciji potencialnih žrtev oziroma oškodovancev, ki so na tovrstnih letih. Za enkrat toliko smo pa seveda na razpolago v nadaljevanju kolikor bo to potrebno.

Hvala.