Hvala lepa za besedo.

Ja, kot je kolega predhodnik že povedal, se tudi jaz pridružujem temu, da bo Predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih izboljšal pravni položaj dedičem pri izvršitvi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Istočasno pa bo članom KDD omogočal uskladitev postopka izvršitve sklepa o dedovanju za domače in tuje vrednostne papirje.

V predlogu je tudi rešitev, da se nematerializirani vrednostni papirji na ukinjenih registrskih računih namesto prenosa na račun pristojnega sodišča prenesejo na skupni namenski račun, ki ga vodi KDD. Osebe, katerih nematerializirani vrednostni papirji so bili preneseni na skupni namenski račun, lahko do 31. 12. 2021 zahtevajo, da se ti vrednostni papirji prenesejo na račun pri članu KDD. Po tem datumu pa se ti vrednostni papirji nato prenesejo na posebni račun KAD. Po mojem mnenju je izvirni greh za zaplet nastal zaradi vztrajanja pristojnih ministrstev v preteklosti, Ministrstva za finance in Ministrstva za pravosodje, pri sodnih depozitih. Glavni razlog za sprejetje tega zakona pa naj bi bil omejiti svobodno gospodarsko pobudo borzno-posredniških družb. Strokovne službe na ministrstvih so v dobri veri in z dobrimi nameni pripravile takrat predlog obstoječega zakona, ki ga je prav iz teh razlogov soglasno podprla takratna koalicija. Vendar pa je danes realnost pokazala drugačno sliko od pričakovane. Po razpoložljivih podatkih je pri KDD še vedno približno 80 tisoč registrskih računov, na katerih so ostale delnice iz privatizacije. Po predlogu Ministrstva za finance pa bi se to pozabljeno premoženje čez dve leti preneslo na KAD. Prenos na sodišče tako ni več predviden, kar jaz tudi pozdravljam, zato ker je nesmiselno obremenjevati sodišča s tovrstnimi zadevami. Za osvežitev spomina pa še, če imetniki niso želeli izgubiti svojega premoženja, so morali delnice prenesti na trgovalni račun pri izbrani banki ali borzno-posredniški hiši, kot smo danes že slišali. To je naletelo na številne kritike, saj z registrskimi računi niso imeli stroškov, s trgovalnimi računi pa so borznoposredniške hiše zaračunavale stroške odprtja računa, zaprtja, vodenja, svetovanja in podobno. Po številnih kritikah, da je prenos delnic z registrskega računa pri KDD na trgovalni račun pri izbrani borzno-posredniški družbi ali banki, povezan z nezanemarljivimi, v nekaterih primerih predvsem z nesorazmernimi stroški. Državni zbor je z zakonom omejil stroške vodenja računa v odvisnosti od vrednosti premoženja na njem. Zakon je določal, da letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu ne sme presegati 0, 5 % povprečne vrednosti vrednostnih papirjev na njem. Ker tega nekatere banke oziroma borznoposredniške družbe niso upoštevale, je Državni zbor jeseni 2016 sprejel še avtentično razlago, ki naj bi še bolj nedvoumno določala, da se ta omejitev šteje kot zgornja meja vseh stroškov.

A nekatere banke in borznoposredniške hiše so ugotovile, da to v nekaterih primerih ne pokrije niti osnovnega vodenja računa, zato so se obrnile na Ustavno sodišče. V pobudo za presojo ustavnosti so navedle, da izpodbijanja ureditev prekomernega posega v njihovo pravico do svobodne gospodarske pobude. Nadaljnji razplet pa poznamo. Ustavno sodišče je sporne omejitve stroške vodenja na trgovalnih računih s prenesenimi delnicami razveljavilo. Ustavni sodniki so razveljavili člen zakona, ki je omejeval stroške trgovalnega računa posameznika, saj kot so ugotovili, Državni zbor ni izkazal obstoja javne koristi za omejitev teh stroškov. V zvezi s to problematiko obstaja še nekaj predlogov rešitev, ki jih predlagajo različni subjekti, vendar sem prepričana, da je predlog Ministrstva za finance optimalen, zato ga bom tudi podprla. Prav tako sem prepričana, da je že skrajni čas za celovito, pravično, strokovno ureditev tega specifičnega področja.

Hvala lepa.