Hvala, predsednik.

Naj začnem današnjo razpravo s 70.a členom Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da so vodni viri javno dobro v upravljanju države. Zdaj, če to malce prevedem v politični jezik ta drugi odstavek pomeni, da vsi tisti, ki ste bodisi izvoljeni funkcionarji, bodisi imenovani funkcionarji preko državnega zbora, pri tem mislim na resorna ministrstva, so zavezani narediti vse, kar je v njihovi moči, da ta določila izpolnjujejo. Žal mi je, da danes tu ni z nami ministra za okolje in prostor, namreč on je bil na koncu koncev eden od predlagateljev zapisa pravice do pitne vode v ustavo, je tudi sam glasoval za to pravico in verjetno se čuti v tem pogledu tudi bistveno bolj zavezanega v kolikor ne bi sodeloval aktivno pri tem postopku.

Zakaj tak uvod? Vsi, ki tu sedimo, bodisi bivamo v Ljubljani, bodisi službujemo v Ljubljani, dobimo pitno vodo iz nekega zavetja. Zdaj načeloma fekalij ne postavljamo nad naša vodna zajetja, če smo recimo na kmetiji, ali pa če smo, ne vem, če imamo svoj lastni vodonosnik, zato se zdravorazumski človek vpraša, zakaj bi mesto, ki šteje 300 tisoč ljudi postavilo kanalizacijski vod čez vodonosnik. Verjetno neke zdravorazumske razlage ni, ampak to se dejansko dogaja in to se dogaja pred našimi očmi, ni pa še znak za črni alarm, je znak zgolj za rdeči alarm in glede na to, da se pristojne institucije nekako ne želijo odzvat ali pa zelo počasi začenjajo z odzivanjem, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zahtevali sklic te seje. Gre za tako imenovan kanalizacijski vod C0 čez vodonosnik Kleče. Sam projekt priključuje dve ob ljubljanski občini, skupaj z vsemi naselji na čistilno napravo Zalog, ampak, ta kanalizacija, kot sem dejal, poteka čez čisto pitno vodo, ki daje zalogo nam in vsem našim zanamcem, torej vsem generacijam, ki so tudi za nami.

Zdaj, kdor se je podrobneje seznanil s tem projektom, je lahko ugotovil, da je pri tem projektu vse narobe. Da se človek sploh sprašuje, kako je možno, da tako diletantsko pripravljen projekt pride do te faze, kot ga imamo danes. Napake so tako na procesni ravni, napake so na vsebinski ravni in napake so tudi na izvedbeni ravni – pa mi dovolite, da se zgolj sprehodim čez vse te tri strukture napak, za uvodno razpravo za današnjo točko.

Zdaj, temelj vsakega projekta je seveda gradbeno dovoljenje, tudi za postavitev kanalizacijskih vodov potrebuješ gradbeno dovoljenje. Ampak, pridemo do zanimivega paradoksa. Ob zavedanju, da smo prvovrstno vsi zavezani naredit vse, kar je v naši moči, da ohranimo čisto pitno vodo, se poskuša z raznimi postopkovnimi mahinacijami projekt speljati po trasi, ki je v bistvu za to popolnoma neprimerna. Izda se gradbeno dovoljenje, kot, poslušajte, manj zahtevni objekt. Upravna enota Moste-Polje izda to leta 2014, kot manj zahtevni objekt, kljub temu, da gre čez vodovarstveno območje z najstrožjim režimom varovanja. Tam kjer kmetje ne smejo zlivat gnojnice na svoje polje, lahko Mestna občina Ljubljana postavi kanalizacijo z pritiskom, torej ne zgolj z prostim tekom, ampak s pritiskom, kar pomeni, da so na vse spoje še bistveno večje obremenitve in upravna enota za to da gradbeno dovoljenje.

Zdaj to ni vse, ne? To gradbeno dovoljenje izda brez, da bi dosegla soglasje z vsemi mejaši. To gradbeno dovoljenje izda brez ostalih soglasij, ki jih navadni občan mora, v tem gradbenem dovoljenju, če hoče gradit, dodat. Vsa ta soglasja se dobivajo, ne boste verjeli, naknadno. To gradbeno dovoljenje, ki bi po dveh letih moralo poteči, se po več kot dveh letih, kljub temu, da se ne začne gradnja, obnovi in glej ga zlomka, zdaj manj zahteven objekt postane zahteven objekt, ampak, ne boste verjeli, s tem, da obstanejo vse veljavne določbe prejšnjega, manj zahtevnega objekta v veljavi, kar pomeni, da z, v bistvu, ne vem, procesnim trikom, mestna, mislim, upravna enota v bistvu zaobide težje kriterije za postavitev zahtevnega objekta. Jaz upam, da to ni razlog to, da je vodja te upravne enote bivši sodelavec od visoke uslužbenca Mestne občine Ljubljana, nekdanji. Upam, da to ni razlog.

Potem se ves postopek izvede in tu pridemo do drugega dela, ki govori o drugih soglasjih, ki so potrebni za ta projekt, recimo, vodno soglasje. V procesnem delu, ko se izdaja vodno soglasje, se območje vodonosnika obravnava kot neproblematična gradbena parcela in se ne namenja pozornosti, posebne, kot bi se moralo, glede na to, da gre za zajetje vode za vse Ljubljančane in tudi vse, ki pač uporabljajo to vodo in ne upošteva se, da se gre za izgradnjo objekta kanalizacije kot zahtevnega objekta, ampak zgolj kot nekega enostavnega objekta, ki ga zgolj položiš čez vodovarstveno območje brez težav. In tu je odgovorna tudi država oziroma Vlada oziroma ministrstvo glede na to, da ima na teh parcelah tudi sama svoje objekte in je morala dati služnost, da je lahko ta projekt se sploh začel delati. In zdaj pridemo do zanimivega absurda. Vsi veste, da je tam neko pokopališče v Šentvidu, tudi tam ima mestna občina nek spor, ampak glejte, v uredbi v vodovarstvenem območju je tam izrecno prepovedana širitev pokopališča Šentvid, pa je na bistveno manj vodovarstvenem ogroženem območju kot trasa kanalizacije. Kanalizacija lahko poteka, postavlja, pokopališče se pa ne more širiti. In takih absurdov je v tej zgodbi malo morje. Praktično katerokoli soglasje odpreš naletiš na velike probleme pri izvedbi tega projekta. Recimo naravovarstveno soglasje, ne boste verjeli, tam imamo območje Nature 2000, pa se izda soglasje brez posebnih pogojev in se lepo zapiše, da ta projekt ne bo imel nobenih vplivov na vsa zatečena stanja, potem pa Mestna občina Ljubljana začne izvajati dela in naredi velik poseg mimo trase in mimo obsega kot se ga sploh potrebuje za ta objekt. Zavod za gozdove izda uradni zaznamek, ampak več od tega se ne naredi. Potem imamo presojo vplivov po Zakonu o varstvu o vodah in uredbi pa tudi po zdravi logiki bi za tak projekt morali narediti presojo vplivov. Tudi Ministrstvo za okolje in prostor v zadnjem odgovoru na moje poslansko vprašanje prizna, da je po njenem mnenju, po njihovem mnenju bi morali opraviti presojo vplivov. Ampak ARSO, Agencija za varstvo okolja pa po predhodnem mnenju ugotovi, da te presoje ne potrebuje zaradi tega, ker gre za nezahteven objekt in spusti cel projekt brez da bi sploh se detajlno posvetilo dejstvu, da bo kanalizacija potekala čez vodonosnik. Predstavljajte si, da se kadarkoli v prihodnosti, ko je ta vodonosnik že postavljen, zgodi karkoli kar ne želimo predvideti, da poči cev, da nekdo postavi bombo in da cev v primeru 1,2 metra z izjemnim pretokom s potisno silo, torej ne prosti tek, ampak potisno silo, spravi vso to količino fekalij v zalogo pitne vode. Zanima me kdo od vas bo pil to vodo, po drugi strani se pa sprašujem kako boste odgovorni uspeli zagotoviti potem čisto pitno vodo iz Ustave za 300.000 plus 150.000 tistih, ki delajo v Mestni občini Ljubljana. Na tem predhodnem postopku glede presoje vplivov ARSO v dveh odstavkih, jih ne bom bral, ampak v dveh odstavkih pove zakaj po njihovem mnenju ne potrebuje presoje vplivov in ta argumentacija, ki je uporabljena tu notri je tako prazna, da po moje za navadno hišo, ki jo vsak od nas, če bi jo gradil, ne bi mogel s tako prazno razlago priti skoz. In poglejte recimo to dikcijo v odločbi ARSO, da pred pričetkom obratovanja bo izveden preizkus vodotesnosti v skladu z veljavnimi standardi, zato cevovodi in spremljajoči objekti, pozor, ne bi smeli predstavljati tveganja za onesnaženje podzemne vode, ne bi smeli. Kaj pa če bi? Niti ARSO trdno ne zapiše, da ne bodo, ampak uporablja pogojnike kot argument za to, da ugotovi, da presoja vplivov ni treba narediti. Ne zahteva nobenih posebnih pogojev, celo dopusti možnost poškodbe kanalizacije in zapiše: V primeru poškodbe kanalizacije je treba njenemu upravljavcu podati zahtevo po odpravi poškodbe. Ampak presoje vplivov pa ne bo izdajalo. Še več. Zapiše, da nameravani obseg ne bo imel pomembnih vplivov oziroma bo celo izboljšal stanje na tem področju.

Jaz vem povem, na tem področju danes ni ničesar razen roje, vemo kdo tam biva, pa vojaški objekt, nobene kanalizacije. Tako, da se jaz sprašujem, Arso sprašujem, kako lahko meter cela dva kanalizacije čez vodonosnih izboljša stanje varovanja vod na tem območju?

Potem imamo, če preidem naprej na vsebinske pomisleke pri tem cele projektu, to je prva faza nasploh, prva faza odločitve za ta projekt. Priznam, da vsebinsko ne vem zakaj se je občina odločila za takšen projekt. Glejte, to je shema poteka kanalizacijskega voda. Vidite, striže gor, striže dol, polno rezan in kotov, ki v normalni statiki pomeni vzvode pri premikanju terena in bistveno zahtevnejši sistem spojev posameznih cevi. Zdaj, če bi tako razmišljal, da potegnem traso čez to polje, bi verjetno potegnil ravno črto. Tam je najmanj nevarnosti vzvodnih striženj. Ampak ne, potegnejo jo tako. A veste zakaj? Zato, ker tam slučajno poteka neka pot, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana in so pač ocenili, da bodo takole potegnili po tej poti, ker ne bo treba potem soglasje okoliških, tistih, ki imajo parcele zraven tega. ampak tukaj so se zmotili, ker pot je široka 2,7 metra, v gradbenem dovoljenju recimo je pa trasa 6 metrov, kar pomeni, da na vsako stran z nekom meji. In z vsakim od 300 lastnikov na tej trasi bi morala Mestna občina Ljubljana oziroma investitor skleniti soglasje, pa po mojih podatkih ni. Nekatere parcele so celo narobe zapisane v gradbenem dovoljenju, si predstavljate? In vse institucije, ki so to pregledale in so spustile ta projekt so brez težav ta projekt potrdile. Zdaj, tudi strokovno je ta potek kanala nesprejemljiv tako zaradi potresne varnost, kot zaradi prepustnosti, kot zaradi sestavine zemljin, ker ni glinene podlage, ki bi ustavljala morebitno puščanje oziroma pronicanje fekalij v tla, ampak gre direktno v podtalnico. Zdaj, izveden je bil tudi pregled kar se tiče potresne varnosti, zakaj to pravim? Predstavljajte si, da je Ljubljano že prizadel potres, meji na neki prelomnici, kjer povečuje varnost potresa in če ob potresu, kjer se ogrozi življenje ljudi pač že s tem, ko se ruši stavbe zruši še kanalizacija in se uniči vodovod, predstavljaje si potem dimenzijo problema s katerim se bo tisti, upam, da ne, ampak lahko da, srečal.

Glejte, v tej študiji iz leta 2017, tudi ta študija je bila izdelana po tem, ko je bilo gradbeno doboljenje že izdano. Bom kar citiral par navedb, da boste vedeli zakaj je potresna varnost tudi pomembna. Piše: »Lahko zaključimo, da je današnje ozemlje Republike Slovenije in njenega glavnega mesta na potresno aktivnem območju, kar je treba tudi upoštevati pri posegih v prostor, kakršnega ocenjujemo v našem primeru. Ljubljana se nahaja na enem od treh območij, kjer je potresna nevarnost največja.« Naprej. »Ker trasa poteka po območju nevezanih sedimentov in gre za seizmično aktivno območje, je potrebno posebno pozornost nameniti možnosti pojava likvifakcije.« Zdaj, da razložim kaj je to likvifakcija. To je, ko so prodnata tla napolnjeno z vodo pa se v primeru recimo potresa, ali pa kakršnekoli aktivnosti lahko zgodi, da se ta del zemljine oziroma podlage obnaša kot voda, da se kar odnese. In če pogledate malo po kakšnih mestih, kjer so gradili hiše na takšnem ozemlju so se stavbe kar zrušile, ker se je naredil tako, kot da se je odpeljalo, kot da bi bila voda, no in na takšno podlago se gradi kanalizacija, kjer, kot sem rekel, imamo tudi oskrbo za celotno Ljubljano. V te, soglasju oziroma v tem potresnem delu se zato tudi predlaga poseben standard za projektiranje ISO 16134/2006 in naročniku svetuje, da pri izvedbi trase uvedi geološko geomehanski nadzor z namenom nadzora nad pogoji gradnje. Zdaj, eno od vprašanj danes seveda je, če se to, kar je bilo predlagano uporablja in če je bil pri uporabljenih materialih tudi ta standard zagotovljen temu sledi tudi eno od predlaganih sklepov, ki smo jih tu navedli.

In še zadnje in tega mnenja o potresni varnosti: Stališče vpliva podzemne vode na potresno varnost - bodoča trasa ni najbolj ugodna. Kot sem rekel, tudi s strokovnega vidika je ta trasa neprimerna.

Jaz bi ministrstvo za okolje in prostor opozoril na zadnjo revizijo računskega sodišča: Učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode. To imamo sicer v petek tudi na Komisiji za nadzor javnih financ, ampak verjetno veste kaj tam piše, da nismo posebno učinkoviti, da ustrezno ne merimo celo na nekaterih področjih, za nekatere vire obremenitev bi ministrstvo moralo imeti podatke, pa jih še nima. Ministrstvo pri oceni obremenitev tudi ni upoštevalo nekaterih drugih obremenitev na primer kanalizacijskih odplak, ki pronicajo v tla in tako naprej. Skratka, v sistem, ki trenutno najboljše ne funkcionira, dodajate še projekt izjemnih dimenzij, kjer se v samem postopku vmes ugotavlja, da je šlo pri dajanju soglasij ion pri sprejemanju vseh odločitev narobe. Nenazadnje ste, mislim da v ponedeljek sestankovali z ministrom na to temo, posebej v zvezi z gradbenimi dovoljenji in naj samo opozorim recimo, da ima Ministrstvo za okolje in prostor v ciljih ukrepov za zmanjšanje obremenitev voda 4 ključne cilje in prav za 3 od teh 4 ključnih ciljev ta projekt pomeni poslabšanje. Za cilje preprečitev poslabšanja / nerazumljivo/, cilj preprečitev vnosa nevarnih onesnaževal in omejen vnos drugih onesnaževal v podzemno vodo in obrniti vsak pomemben in stalno naraščajoči trend koncentracije kateregakoli onesnaževalca. Tri od štirih ključnih ciljev ta projekt ne izpolnjuje, ampak jim gre direktno v nasprotje, pa se kljub temu nadaljuje s projektom.

Sledi eno vprašanje ministrstvu, namreč med ukrepi ob tej reviziji navajate, da se z uredbo omejijo ali prepovedo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov, to / nerazumljivo/ tudi podzemne vode in da kot ukrep na tem področju je predviden sprejetje uredb, ki bodo nadomestile 300 občinskih odlokov, ta namen bi moralo ministrstvo okrepiti in pospešiti aktivnosti pri pripravi uredb za zagotovitev strokovnih podlag. To je revizija iz marca 2019.

Zanima me, ali je to že narejeno? In če ne, zakaj potem na svoja pleča sprejemate še takšno dodatno tveganje pri tem projektu?

Potem imamo pa še ta izvedbeni del. Morda bodo potem več povedali tudi kakšni gostje, ampak kakor se je izvajalec del lotil tega projekta pa res definitivno ruši zaupanje v delovanje vladavine prava in pravne države. Predstavljaje si, da imate neko zemljišče, neko njivo nekje in zjutraj pridete obdelovat svoje premoženje, pa vidite bagre, kako vam rijejo po vaši njivi. Kako vam najrodovitnejši humus umaknejo, postavijo cev in nad tem dajo mrtvico. Jaz ne vem, ali ste si šli ogledat, jaz sem si šel tisti del, in polja v tisti okolici so uničena. Nekdaj rodovitna zemlja je napolnjena z mrtvo zemljo, z mrtvo zemljino, polno proda, kar pomeni, da je popolnoma neuporabna za nadaljevanje vsaj v tistem delu kmetijske dejavnosti. Kot vem, je bila inšpekcija pozvana, ampak očitno gleda stran. Kot sem rekel, posekalo se je območje gozda Nature 2000, nobenih posledic. Celo več, kot vem, so bile neke osebne grožnje s strani izvajalcev lastnikom tistih zemljišč. Povejte, ali si v Sloveniji v letu 2019 oziroma 2018 to lahko privoščimo. Jaz mislim, da ne.

Vprašanje uporabljenih materialov sem že izpostavil. Zdaj ne vem, ali je poliester dovolj dober material za 50 let naprej. In verjamem, da nekomu danes je vseeno, kaj se bo čez 50 let zgodilo. Ampak tistim, ki smo glasovali za vpis čiste pitne vode v ustavo, ali pa tistim, ki to izvajajo, pa jim ne sme biti, ker so za to poklicani, da ustavo varujejo.

Mi smo ravno za ta namen sklicali tudi današnjo sejo in smo predlagali štiri sklepe. Jaz bi samo rad povedal, da te seje danes se ne sme razumeti kot nekaj, kar nasprotuje samemu projektu. Ne, mi podpiramo projekt. Mi podpiramo projekt, da se v bistvu kanalizacija izpelje in izvede preko čistilnih naprav, ampak zahtevamo pa delovanje skladno z zakonom. Zahtevamo zdravo razumskost in zahtevamo projekt, ki bo imel soglasja, kot jih veleva zakonodaja in kot zahtevajo tisti, ki so neposredno vključeni, kot stranski intervenienti, kot sostanovalci ali kot tisti, ki so soudeleženi v tem projektu. Projekt je možno izpeljati tudi po drugi trasi; še je čas, mislim, da je finančna perspektiva odprta do leta 2023, tako glede tega ne bo večjih težav. In v tem pogledu zagotovo mislim, da mora biti danes sklep tega odbora, da je Državni zbor na voljo, da pomaga Ministrstvu za okolje in prostor, da se najde takšno rešitev - in tudi Mestni občini Ljubljana -, da se najde takšno rešitev, ki bo v bistvu izpolnjevala tako zahteve investitorja kot zahteve vseh udeleženih v tem postopku. Tu gre v bistvu za iskanje nekega soglasja, da lahko z roko v roki ta projekt izpeljemo, ki bo v dobro okolja, v dobro okoliških prebivalcev in ki bo pomenil nek pomemben napredek, kar verjamem, da je tudi temeljna intenca tako investitorja kot Ministrstva za okolje in prostor.

Mi predlagamo torej, kot sem rekel, štiri predloge sklepov. In sicer, da naj minister za okolje in prostor, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravita oceno smotrnosti trase z vidika minimiziranja varnosti tveganja ter trajnega zagotavljanja z ustavo zagotovljene čiste pitne vode. Zakaj ta predlog sklepa. Glejte, kakorkoli, v tej zgodbi vsak prelaga odgovornost na nekoga drugega. Vodovarstveno soglasje je izdano zato, ker je že gradbeno dovoljenje izdano, presoje vplivov se ne izvaja zato, ker je vodovarstveno soglasje reklo, da ni posebej zahteven objekt, naravovarstveno soglasje se izda zaradi tega, ker presoje vplivov ni treba izvesti, in tako naprej. Ministrstvo za okolje in prostor oziroma inšpekcija pa reče, da ni pristojna ugotavljati smotrnosti samega projekta, ampak samo, ali je izveden skladno z PZI-jem ali pa ostalimi dokumenti. Ne, pri tem projektu, glede na tak obseg, se mora po mnenju predlagatelja aktivno vključiti ali pa vsaj opredeliti tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, v bistvu, Ministrstvo za kmetijstvo, v bistvu tej odgovornosti ne uide ravno zaradi zapisa pravice do čiste pitne vode v ustavo. Enostavno, kot državni funkcionar oziroma kot služba mora poskrbeti za to, da vodni viri ostanejo javno dobro v upravljanju države.

Kot drugi sklep - sem ga že prej omenil - predlagamo, da se pregleda, ali je vsa dokumentacija skladna s tistim, kar je bilo prijavljeno na Evropski komisiji, pa tudi na resornih organih, da se dejansko opravi preverbo, in ali se uporablja tudi vse materiale, ki jih predvideva oziroma ki jih priporoča tudi mnenje o potresni varnosti, o katerem sem prej govoril.

Glede na to, da se gradi ta objekt, po sami definiciji zapade tudi v objekt kritične infrastrukture. V tem primeru je ta za objekt kritične infrastrukture odgovorno okolje in prostor ter Ministrstvo za zdravje, torej za oskrbo z vodo. Zato pričakujemo tudi oceno tveganj predvidene infrastrukture; mislim, da je to nujno potrebno, zato da bo tudi javnost seznanjena s tem, kakšna tveganja se pri tem pojavljajo. In pa, glede na to, da je Ministrstvo za okolje in prostor organ, ki posreduje pri sproščanju evropskih sredstev za ta projekt, da posreduje tudi zbirno poročilo o izplačilih evropskih sredstev za ta projekt.

V odgovoru na moje poslansko vprašanje je bilo tudi odgovorjeno, da je bilo 14 teh zahtevkov že zavrnjenih. Torej, očitno tudi Ministrstvo za okolje in prostor ugotavlja, da je nekaj narobe s tem projektom. In na podlagi vseh teh dokumentov bomo, verjamem, v sodelovanju, v soglasju, skupaj lažje našli sprejemljivo varianto, ki bo izboljšala stanje okolja, hkrati pa ne bo ogrozila čiste pitne vode in ljubljanskega vodonosnika za naprej in bo torej nek projekt, ki bo prispeval k večji kvaliteti življenja.

Predsednik, hvala.