Govor

Bojan Kumer

Hvala lepa, gospod predsednik.

Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Spoštovane članice, spoštovani člani odbora!

Rad bi podal nekaj informacij, kot izhodišče, ki se bo nanašal predvsem na sklep, 7. predlagani sklep, ki neposredno zadeva naše ministrstvo. V okviru naših pristojnosti že vključno od leta 2016 dalje, če se omejim na zadnja tri leta. Na letni ravni objavljamo povabila in razpise, ki so namenjena celoviti obnovi in prenovi stavb v javnem sektorju, v sklopu katerih se s pomočjo sofinanciranja s sredstvi operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020 spodbuja izvedba tovrstnih aktivnosti tudi na področju javnih športnih objektov. Do zdaj so bile kot primerne potrjene tudi že operacije, ki so vključevale stavbe, namenjene športnim dejavnostim, kot so na primer kopališče Tivoli, bazen Velenje in večnamenska dvorana Kodeljevo, razni bazeni, če lahko izpostavim vse tiste najbolj zveneče in največje. Potem na podlagi vzpostavnega sistema in modela se bodo nadaljnje energetske obnove zagotovo še naprej izvajale, vse do konca obstoječe finančne perspektive oziroma do porabe sredstev. Lahko omenim, da trenutni podatek je, da je na voljo še več kot polovica sredstev, razpisi so odprti in lahko vsi objekti športnega pomena sodelujejo pri odprtih razpisih. Več kot polovica sredstev sem rekel da je še na voljo. Mislim pa, da je številka več kot 70 milijonov evrov za sofinanciranje razne energetske prenove. Seveda pa tekmujejo tudi z ostalimi objekti in morejo določene kriterije izpolnjevat. Kriteriji pa so seveda skladni s kohezijsko politiko.

V pripravi je tudi operativni program za opredelitev naložbenih potreb za obdobje 2021 - 2027, se pravi za prehodno kohezijsko obdobje. Za njegov sprejem in izvedbo imamo dva omogočitvena pogoja. In sicer, eden strateško, nacionalno energetski podnebni načrt. Konec leta je rok, da ga sprejeme vlada in želimo, vsekakor, v okviru naših pristojnosti, vpeljati določene omogočitvene pogoje, ki bo lahko se rezerviralo določen vir sredstev tudi za tovrstne športne pogoje. Seveda je pa glavni cilj, ki ga Slovenija zasleduje, učinkovita raba energije, prihranki energije in pa seveda obnovljivi viri energije, ki sledijo cilju ogljične nevtralnosti in pa določen cilj obnovljivih virov energije, ki si ga bo Slovenija zadala do konca leta 2030. Drugi omogočitveni pogoj je pa dolgoročna strategija prenove stavb. Cilj, ki ga imamo oziroma rok je marec 2020. Računamo, da bi ravno tako z roko v roko z nacionalnim energetskim podnebnim načrtom tudi to strategijo sprejeli v letošnjem letu. Že gradivo je več ali manj pripravljeno in bo šlo v medresorsko usklajevanje zelo kmalu, najkasneje v jeseni. Ta dva strateška načrta sta pa glavna omogočitvena pogoja, da bomo lahko maksimizirali rezervacijo sredstev v okviru naslednje kohezijske politike 2021 - 2027. Kot sem že omenil, da večinoma športni objekti lahko tekmujejo oziroma lahko sodelujejo v razpoložljivih razpisih, je pa za doseganje teh ciljev kohezijske politike pri vsakem projektu seveda pomemben cilj velikost prihranka energije in pa velikost prenovljenih kvadratnih metrov poleg ostalih kriterijev.

Toliko za enkrat, hvala.