Najlepša hvala.

Dobro jutro! Hvala gospod predsednik. Lep pozdrav vsem poslancem in članom odbora!

Dovolite mi, da nekako združim tudi prvo vprašanje gospe Gregorič in zadnje vprašanje gospoda Prednika v nekem delu, kar se tiče slovenskih aktivnosti na zahodnem Balkanu. Glede širitve Evropske unije z državami regije Evropska komisija je pred nekaj dnevi, natančneje 29. maja objavila širitveni sveženj. In ob tem tako kot lansko leto, podala pozitivno priporočilo za začetek pogajanj s severno Makedonijo in Albanijo. Ta sveženj zajema splošno oceno napredka ter izzivov za izvajanje širitvene strategijo, oceno reformnega napredka posameznih držav zahodnega Balkana in Turčije ter priporočila za nadaljnje približevanje Evropski uniji. Komisija se je s pregledom po posameznih državah osredotočila na vladavino prava in na socialno ekonomski razvoj pa tudi na individualni napredek držav, ki temelji na vzpostavljenih kriterijih in izpolnjevanju pogojev. Pripravljajo se osnutki sklepa Evropskega sveta. Evropski svet bo o tem sprejel zaključke. Potekal bo 21. in 22. junija. Pred tem bo na to temo razpravljal odbor za splošne zadeve. To bo 18. junija. Udeležil se ga bo tudi minister za zunanje zadeve, Cerar. Je pa danes in jutri pomemben dan v Bruslju, ker se na Koralperju odvijata dve razpravi. In sicer glede odziva na priporočila komisije glede začetka pristopnih pogajanj s severno Makedonijo in Albanijo, kjer za enkrat soglasje vseh držav še ni doseženo in kjer pričakujemo zelo zahtevno razpravo. Priporočili komisije za severno Makedonijo in Albanijo se letos nekoliko razlikujeta.

Slovenija je odločna zagovornica širitve Evropske unije z državami zahodnega Balkana. Pri tem aktivno sodelujemo tudi v skupini držav, ki je naklonjena širitvi tudi na način, da so ministri 13 držav včeraj podpisali skupno izjavo, s katero si prizadevajo za ohranitev pozitivnih sporočil v sklepih Evropskega sveta. Kjer med drugim opozarjajo tudi na ohranjanje kredibilnosti Evropske unije ter vpliv pozitivnih odločitev glede odprtja poglavij za nadaljnji reformni proces na celotno regijo. Poudarjajo, da bo pozitivna odločitev Evropske unije bistveno prispevala k ohranjanju pomena in vloge v regiji ter pripomogla h krepitvi odpornosti držav zahodnega Balkana na negativne vplive nekaterih tretjih akterjev v regiji. To pismo je danes objavljeno oziroma ta poziv, izjava je danes objavljena tudi v medijih in na spletnih straneh vseh teh 13 držav članic, ki so to podpisale. Gre za skupino podpornic širitve. Mi si prizadevamo kot sem že rekla, da se v sklepih Evropskega sveta ohrani pozitivna sporočila, pri tem pa opozarjamo na pomen vladavine prava, vključno z implementacijo sporazuma o vprašanjih nasledstva, boja proti korupciji in pomena transparentnosti postopkov in tukaj želim zdaj posebej izpostaviti tudi za kar Slovenija si odločno prizadeva, je pozitivna perspektiva mladih v regiji. To je ena od naših prednostnih ali pa prioritetnih nalog, če želite. Tudi že nekaj časa na Zahodnem Balkanu smo aktivni v različnih pobudah, od procesa Brdo-Brijuni do berlinskega procesa, kjer posebej izpostavljamo pomen pozitivne perspektive za mlade v regiji in to bo tudi ena izmed ključnih nalog Slovenije v času njenega predsedovanja Evropski uniji leta 2021 v drugi polovici.

Zdaj kar se tiče Zahodnega Balkana in naših aktivnosti in tudi naše podpore širitvi in vključevanju Severne Makedonije in Albanije, imamo tudi en kup bilateralnih aktivnosti na tem področju. Kot veste je bil pred kratkim tukaj predsednik Vlade Republike Severne Makedonije. Zunanji minister Cerar, ki je včeraj in danes v Trstu, kjer se udeležuje ministrskega zasedanja SEP ob njegovi 30. obletnici, se bo srečal tudi z zunanjim ministrom Severne Makedonije, Dimitrovom.

Glede vprašanja obiska ministra v Trstu in naših aktivnosti glede manjšine. V bistvu ste že vse skoraj povedali, ker je bilo tudi na spletnih straneh objavljeno, s kom se je minister srečal, kaj je počel včeraj. Odprl je konzulat, srečal se je s predstavniki Furlanije - Julijske krajine, s predsednikom Fedrigo, predstavniki slovenske narodne skupnosti. Žal pa se senatorka Rojc sestanka ni mogla udeležiti. Glede predloga sprememb zaščitnega zakona je bilo opozorjeno, da je Italija dolžna spoštovati določbe, da pa je za tovrstne spremembe potrebna uskladitev z manjšino. Predsednik Fedriga je zagotovil, da bo v kratkem formalno sprejel predstavnike narodne skupnosti. Danes se bo minister Cerar o tem pogovarjal tudi s svojim italijanskim kolegom ob robu ministrirala.

Slovenija v političnem dialogu z Italijo na vseh ravneh izpostavlja uresničevanje pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji in to poteka dosledno v sodelovanju s predstavniki slovenske manjšine. Predstavniki slovenske manjšine so ministru obljubili, da bodo pripravili tudi usklajen predlog glede načina ureditve zastopstva, ki ga bo Slovenija v stikih z italijansko stranjo podprla.

Glede vprašanja gospoda Prebila o Iranu in stališču Slovenije do razmer v regiji, bom rekla. Slovenija še naprej podpira spoštovanje in izvajanje iranskega jedrskega dogovora v njegovi celoti. Seveda smo zaskrbljeni glede nevarnosti nadaljnje destabilizacije regije in pozivam vse strani na vseh sestankih, da se vzdržijo potez in retorike, ki bi lahko peljale do zaostrovanja razmer in poslabšanja varnostne situacije. Slovenija podpira prizadevanja, ki bi omogočila dolgoročne in celovite rešitve za stabilnost regije. Seveda obžalujemo odstop ZDA od dogovora ter ponovno uvedbo sankcij proti Iranu. Si pa na ravni evropske unije, kot na nacionalni ravni prizadevamo v največji možni meri k nadaljevanju spoštovanja in izvajanja dogovora. Slovenija si tako prizadeva tudi za nadaljevanje zakonitega gospodarskega sodelovanja z Iranom v teh kompleksnejših okoliščinah. V kontekstu skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije Iran pozivamo, da nadaljuje z izvajanjem svojih zavez v celoti. Upamo in pričakujemo, da bo Iran odprta vprašanja naslavljal v okviru formatov in mehanizmov, ki jih predvideva ta sporazum. Vključno s skupno komisijo sporazuma, katere koordinatorka je visoka predstavnica Evropske unije.

IAE-ja, jedrska agencija na Dunaju, ki je pristojna za upravljanje nadzora in verifikacijo Iranskega jedrskega programa v vseh dosedanjih poročilih ugotavlja, da Iran polno spoštuje dogovor in v kolikor je nam znano, je tudi zadnje poročilo IAE-ja iz maja tovrstno, da Iran spoštuje sporazum oziroma, da so količine težke vode in obogatenega urana znotraj določenih omejitev.

Če dovolite bom rekla samo še dve besedi glede stališča Vlade Republike Slovenije do Iranskega raketnega programa in njegovih aktivnosti v regiji, kjer Slovenija poziva Iran, da ne izvaja aktivnosti, povezanih z balističnimi strelki, ki bili zmožni nošenja jedrskega orožja. Saj tovrstne aktivnosti dodatno prispevajo k povečanju regionalnih napetosti in ogrožajo stabilnost v regiji. Ko drugi tudi mi pozivamo h konstruktivnemu sodelovanju pri reševanju regionalnih vprašanj, še posebej kar zadeva razmere v Siriji, Jemenu in Iraku. Smo pa seveda zaskrbljeni glede razmer v regiji in krepitvi oboroževanja. In za nas je pač edina možna rešitev vseh teh nastalih situacij dialog in politični dogovor.

Glede … Aha, mogoče sem prej pozabila, ko sem o zahodnem Balkanu govorila, gospodu Predniku tudi odgovoriti ali pojasniti včerajšnje zasedanje Varnostnega sveta, ki sta se ga udeležili Srbija in Kosovo. Gre za redno poročilo Unmika, ki je dvakrat na leto predstavljeno Varnostnemu svetu.

Vaše drugo vprašanje, kdaj bo naslednje zasedanje skupnega odbora s Koroško. Zadnje je bilo 29. marca letos, naslednje zasedanje pa je predvideno približno čez eno leto, torej naslednje leto.

Hvala.