Hvala lepa. Tudi če bi kolega dobil prednost, ne bi bilo nič narobe, sploh glede na temo, ki jo imamo danes na mizah.

Jaz moram najprej izpostavit, da sem zelo zadovoljna, da imajo zagovornik sam, kot inštitucija, zagotovljene zdaj končno, bom rekla, infrastrukturne, materialne, kadrovske in vse druge pogoje dela, o katerih smo se na preteklih zasedanjih tega odbora že večkrat pogovarjal in da končno omogočimo inštituciji neko vsebinsko delovanje, kar je dejansko njegova prvenstvena naloga za kar je bil tudi ustanovljen.

Če pogledamo predvsem finančne pogoje v poročilu, potem je jasno vidno, da so sredstva naraščala in da zdaj končno, v letu 2019, smo na milijonu 100 tisoč evrov, kar se mi zdi nek korekten znesek, ki po mojem mnenju nekako zagotavlja nek predpogoj za učinkovito delo, kar izhaja tudi iz števila zaposlenih, ki je na 31. 12., torej, poleg predstojnika še 16 zaposlenih, to je pa zdaj že kar, se mi zdi, nekaj, kar zagotavlja neko nemoteno delo.

Zdaj, posvetila sem se nekim osnovnim statistikam in glede tega bom imela nekaj vprašanj no. V letu 2018 je zagovornik izdal skupno 7 priporočil. Ta priporočila se nekako vsebinsko navezujejo na potrebne zakonske spremembe ali pa neke interpretacije predpisov. Bila so izdana za okoliščine invalidnost v 4 primerih in po 1 primer za narodnost, kraj bivanja in status samostojnega podjetnika. Od tega so bila 3 poročila namenjena pravnim osebam, 3 državnim organom in 1 občinam. Tukaj pa piše, v vašem poročilu, na strani 52, da Ministrstvo za delo, Ministrstvo za infrastrukturo in Javna agencija za varnost prometa do oddaje tega poročila še niso jasno sporočili zagovorniku, ali nameravajo priporočila upoštevati in tu je zdaj seveda moje vprašanje – ali je do zdaj že prišlo do kakega odziva teh inštitucij in kakšen je bil ta odziv in ali bodo ta vaša priporočila seveda upoštevana?

Potem, če grem naprej… Ena od nalog zagovornika, ki je opredeljena tudi v veljavnem zakonu, v 38. členu je, da zagovornik oceni, če je kakšen zakon ali drugi predpis po njegovem mnenju diskriminatoren, da o tem lahko obvesti predlagatelja postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ali pa za zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti in kot izhaja iz tega poročila, vašega, na strani 19., je zagovornik v letu 2018 obravnaval 5 pobud za presojo ustavnosti, v tem poročilu pa ni navedeno, na katere vsebine so se te pobude, se pravi, teh 5 pobud nanašale, kaj so bile tiste problematike, ki so bile izpostavljene v teh pobudah in pa - še bolj pomembno vprašanje, ki se mi, seveda, zastavlja – zakaj se zagovornik v nobeni od teh zadev ni odločil vložiti zahteve za presojo ustavnosti? A nekako iz obrazložitve sem razbrala, da zato, ker se je prednostno ukvarjal z zaostanki, o katerih je govoril že gospod državni svetnik, pa vendarle, to se mi zdi tako pomembna tematika, da bi takšno pobudo pričakovala…

Zakaj to govorim? Zato, ker smo se z zelo podobno vsebino ukvarjali tudi pri obravnavi poročila Varuha človekovih pravic za leto 2018, ko se dejansko soočamo s situacijo, ko je nekim samostojnim neodvisnim državnim organom, kar tudi zagovornik je, tako kot Varuh človekovih pravic, seveda po zakonu dana možnost, da predlagajo oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, če menijo, da so ti diskriminatorni ali pa celo protiustavni, pa vendarle ti organi te možnosti ne izkoristijo in s tem imam jaz kar težavo, no. Posebej je še to bilo evidentno v primeru Varuha človekovih pravic glede njegove ugotovitve in o tem sem obširno razpravljala tudi ob obravnavi tega poročila varuha, ko je varuh ugotovil, da Zakon o partnerski zvezi, ki onemogoča posvojitve, da je diskriminatoren in protiustaven in je to celo, mislim da na desetih straneh varuh argumentiral, hkrati je pa v isti sapi predlagal poslancem, da naj vložijo ustrezne zakonodajne spremembe. Mogoče tudi s tem v zvezi, ali ste kot zagovornik s tem primerom vsebinsko seznanjeni? Torej s tem, ki ga varuh v svojem poročilu izpostavlja in v kolikor niste, apeliram tudi na vas, da ga preučite in se morebiti vi odločite, da izkoristite to možnost in sprožite ustavno presojo.

Seveda, moj apel gre predvsem v smeri da, če določeni organi in določene inštitucije zakonsko to možnost imajo, če celo napišejo v svojih poročilih, da so do takšne ugotovitve prišli in da je to njihovo uradno mnenje, da seveda sprožijo tako pobudo in jaz upam, da bodo take pobude prepoznane v naslednjih letnih poročilih, da bomo videli, da je delovanje inštitucije seveda šlo v to smer.

Potem, če nadaljujem, še mogoče s sovražnim govorom – zanima me, v kakšnem obsegu se pri svojem delu srečujete s sovražnim govorom in spodbujanjem nasilja? Seveda tukaj, se nekako navezujem na tisti del poročila, ki je prevod poročila posebnega poročevalca OZN za vprašanje manjšin, ker kot izhaja, kot tu navajate, Kazenski zakonik sicer naslavlja sovražni govor, vendar pa je problem nekje drugje, kajne? Problem je v sami interpretaciji. Vemo, da do obsodb v takih primerih prihaja zelo redko in da je eno od priporočil, ki je dano Sloveniji, da potrebujemo spremembe, zakonodajo za odpravo te razlage 297. člena Kazenskega zakonika, ki dejansko po mnenju nekaterih onemogoča uspešno preganjanje sovražnega govora, čeprav spet drugi, kajne, pa pravijo, da mogoče temu niti ni tako in da že obstoječa dikcija omogoča marsikaj, če le bi se tega na nek drug način lotili.

Namreč, mnenje nekaterih je, da bi se pri pregonu sovražnega govora že v sklopu veljavne zakonodaje lahko naredilo precej več – namreč, kazenskega dikcija tega člena se konča z besedami »…ali z uporabo grožnje zmerjanja ali žalitev.«. To pa pomeni, da ni te neposredne posledice, kajne, dejanskega kršenja javnega reda in miru. Jaz bi se čisto tako laično mogoče lahko s tem celo strinjala, no, pa me zanima, kakšno je mogoče vaše mnenje oziroma, če je tudi vaše mnenje, da je treba ta člen spremenit, pa da mogoče to res tudi naredimo, no? Mene zelo moti, da ta sovražni govor ostaja nekako nekaznovan in se mi zdi, da, saj veste, iz sovražnega govora lahko nastane marsikaj in je že v preteklosti skozi zgodovino nastalo marsikaj in bi si želela, da se tega lotimo drugače.

Potem pa imam mogoče še vprašanje – ena od nalog oziroma pooblastil, ki jih ima zagovornik, je med drugim tudi ta, da lahko državnim organom, lokalnim skupnostim in nosilcem javnih pooblastil daje priporočila glede preprečevanja in odpravljanja diskriminacije – pa me zanima, ali ste že izdali kakšno takšno splošno sistemsko priporočilo v zvezi s sovražnim govorom oziroma, kakšno je stališče, predvsem z vidika dela, ki ga opravljate?

Zdaj, kar se tiče vprašanja manjšin, bi seveda omenila tudi znakovni jezik. Posebni poročevalec OZN namreč tukaj ocenjuje, da obstaja nek odpor oblasti do priznavanja znakovnega jezika v Sloveniji. Slovenski znakovni jezik še vedno ni priznan, kot vemo, kot samostojni avtohtoni jezik, je pa to materni jezik gluhih in Slovenija kljub zakonodaji, ki predvideva uporabo tega jezika, v številnih kontekstih dejansko tega še ne obravnava čisto enakopravno in enakovredno in tukaj je seveda potrebno omenit tudi pobudo oziroma predlog Vlade oziroma resorne ministrice za spremembo Ustave, po kateri bi se znakovni jezik umestil v Ustavo - jaz upam, da se bo to seveda čim prej tudi zgodilo in v tem kontekstu pričakujem neko konstruktivno sodelovanje tudi vašega organa. Upam, da se to res čim prej zgodi.

Mogoče bi se pa tukaj še navezala zdaj tudi na ta vaš dopis, ki ste nam ga poslali še potem, 6. 6., in sem ga skrbno prebrala in, ja, saj, mi smo o teh temah govorili tudi na preteklih odborih, sem šla prav brat magnetogram ob obravnavi zadnjega poročila, kjer ste nekako zelo izčrpno povedali, kje so težave v sami zakonodaji in smo se poslanci tudi s tem lahko strinjali. Hkrati smo takrat sprejeli en sklep, pa če ga takrat preberem – to je bilo 9. oktobra, je bila ta seja, ko smo obravnavali redno letno poročilo za leto 2017 in je ta odbor sprejel sklep: »Odbor priporoča Vladi, da v sodelovanju z zagovornikom načela enakosti pripravi spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu pred diskriminacijo, s katerimi se bodo odpravile obstoječe pomanjkljivosti, ki ovirajo delo zagovornika načela enakosti.« To smo takrat sprejeli. Razprava ob tem je bila zelo konstruktivna in tudi jasno je bilo rečeno, da se pričakuje od vas seveda neke predloge, ker si vi, kot si jaz predstavljam, tudi najbolje zavedate, kej so pomanjkljivosti v obstoječi zakonodaji, da torej lahko tudi predlagate kaj je tisto, kar bi bilo potrebno spremeniti. Jaz sem že takrat izpostavila in navedla kot primer, da nam nekateri organi ob svojih poročilih na koncu že sami vključijo tudi ta del v poročilo. Se pravi neke konkretne predloge za spremembo zakonodaje, kjer se jim to zdi potrebno in to je bilo tudi takrat v obrazložitvi, ko smo ta sklep predlagali. Zdaj pa razumem iz tega vašega dopisa, da se to še ni zgodilo. Zgodil pa se je v vmesnem času sestanek na ministrstvu, ko smo bili obveščeni oziroma takrat oktobra 2018, kjer je bilo tudi to dogovorjeno, pa bi nekako se odzvala na ta del, kjer v dopisu pravite, da bi moral odbor oziroma komisija priporočiti vladi ustanovitev delovne skupine, ki bi v najkrajšem možnem času pripravila in zakonodajni postopek posredovala predlog sprememb Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Malo me tudi čudi ta najkrajši možni čas, ker od oktobra, ko smo sedeli in ko smo sprejeli ta sklep, do zdaj, ko smo junija, je preteklo že kar nekaj časa.

Pa vas nekako sprašujem, kaj se je v tem vmesnem času zgodilo glede na to, da je bilo dogovorjeno, da se te zadeve pripravijo?

Hvala lepa.