Uroš Brežan, predstavnik Skupnosti občin Slovenije, župan občine Tolmin tudi in se bom kar navezal – pozdravljeni, ker bom predvsem nekaj besed o čezmejnem programu med Slovenijo in Italijo, ki ga sam bolje poznam. Mislim, da je ta čezmejni program lahko res dober primer, primer dobre prakse sodelovanja tudi manjšin, ne samo slovenske, tudi italijanske v Sloveniji in koriščenja evropskih sredstev tako v prejšnji finančni perspektivi in programu, kot tudi v zdajšnji. Smo ravno slišali, smo imeli na to temo pripravljen strateški projekt in rezultati prejšnjega projekta so absolutno pozitivni. Tu imamo dokaze tudi na samem terenu, v Špetru v Benečiji denimo in prav s tem projektom, ki se je zdaj začel v Benetkah, pa bo tako tudi v tem programskem obdobju.

Mogoče ena stvar na katero je treba biti za naprej pozoren pri strateških projektih je, da se bolj osredotočimo na samo območje meje, kjer imamo obe manjšini v tem trenutku in v tem programskem obdobju imamo namreč pravilo, da morajo v strateških projektih praktično enakovredno sodelovati. Na italijanski strani dežela Veneto, na slovenski pa vzhodna kohezijska regija, kar je z vidika, ki ga obravnava ta vaš odbor danes nekoliko mogoče nesmiselno, pa tudi z vidika obmejnega sodelovanja, se tukaj pojavljajo vprašanja, koliko je to res koristno za samo obmejno območje, čemur naj bi bil tak čezmejni program tudi namenjen.

Drugo stvar kar bi izpostavil je, da imamo na tem programu med Slovenijo in Italijo nekaj težav z različnimi državnimi ureditvami. Na slovenski strani imamo državo in občine, na italijanski strani imamo dežele, občine in seveda še državo potem v Rimu. In ko se tam na našem območju, na Primorskem ukvarjamo s temi projekti smo po navadi, če ne pustimo ob strani strateške projekte, na eni strani občine, na drugi strani pa imamo za sogovornika deželo. In tudi s tega vidika čezmejnega sodelovanja, pa tudi funkcioniranja naše države, bi bilo za to pomembno, da bi počasi prešli do tiste odločitve, ki smo jo v našo Ustavo že zapisali. To pa je, da tudi pri nas na nek način vzpostavimo pokrajine, regije, ki se bodo na ta način se mi zdi tudi lažje soočale s snovanjem takega obmejnega sodelovanja kot je zdaj to. Čeprav bom tu povedal tisto kar je bilo že slišano, da je Urad za Slovence po svetu tu odigral v prejšnji perspektivi in tudi zdaj pri pripravi strateških projektov, izjemno pozitivno in tudi aktivno vlogo, ne samo pri projektih naše manjšine, ampak tudi pri nekaterih drugih projektih.

Z vidika lokacije občine in kraja od koder prihajam, z vidika Posočja, pa moram opozoriti oziroma izpostaviti še eno stvar – to je sporazum, ki je bil podpisan v začetku letošnjega leta med občinami iz Posočja – Kanalom, Bovcem, Kobaridom in Tolminom ter beneškimi občinami, kjer smo se zavezali k nekemu čezmejnemu sodelovanju in snovanju projektov v tudi prihodnji finančni perspektivi. To je zelo pomembno tudi z vidika manjšine naše, ki živi v Benečiji in tu si želimo, da bi tudi v prihodnje imeli posluh s stranmi tudi nacionalne politike seveda v Sloveniji. V tem trenutku pa lahko rečem, da smo ga našli ta posluh, tudi v regiji v Furlaniji – Julijski krajini, saj je bil na tem temelju že prijavljen projekt na razpis za standardne projekte, ki je zdaj v tem trenutku v teku. To se mi zdi, da so stvari, ki bi jih z moje strani rad izpostavil.

No, mogoče še to, da bi bilo koristno v prihodnje na tem programu priti tudi do malih projektov. V tem trenutku imamo samo strateške – to so projekti vredni okoli 3 milijone evrov, imamo standardne, ki gredo do milijona in pol evrov, mali projekti pa ne v prejšnji, ne v zdajšnji finančni perspektivi niso prišli do tega, da bi jih lahko začeli izvajati in to pa so projekti, ki jih lahko res pustimo na tisto najnižjo raven, kjer lahko čez mejo aktiviramo društva, tudi nekatere zelo majhne občine, recimo v Benečiji in na drugi strani meje v Italiji in na ta način aktiviramo tudi slovensko manjšino in ideje, ki jih prinaša.

Hvala lepa.