Lep pozdrav! Hvala, predsedujoča, za besedo.

Jaz bi samo nadaljeval, kar je že minister dobro povzel, da manjšine zaradi svojega poznavanja jezika, kulture, institucij na obeh straneh meje imajo same po sebi že prednost za sodelovanje v programih čezmejnega sodelovanja. Zdaj ne govorim samo o manjšincih, govorim tudi o posameznikih, ki so dvojezični, ki živijo na teh območjih, podjetja. Rad bi pa tudi poudaril, da smo mi kot pripravo na obstoječo finančno perspektivo 2014-2020 tudi imeli posebne seminarje skupaj z uradom za predstavnike manjšine. Jaz mislim, da manjšinci so tisti, ki si zaslužijo, so mogoče v neki meri manjše organizacije, ki mogoče nimajo te kapacitete, zato v tem smislu mi kot SVRK, kot služba za kohezijsko politiko in kot organ upravljanja vse te programe, kako bi rekel, z neko posebno pozornostjo spremljamo. Zelo dobro sodelujemo z uradom, tudi predstavnik urada je v vseh odborih za spremljanje na vseh štirih mejah in predstavlja v nekem smislu glas manjšincev. Bi pa na koncu samo še povedal, da če ne bi bilo teh evropskih programov, programov Interreg čezmejnega sodelovanja, praktično takšnega sodelovanja v takšnem obsegu in takšni kvaliteti zagotovo ne bi bilo. In da - kar je tudi minister izpostavil - manjšinci so tisti, ki nas opozarjajo, da soseščina ni tujina, ampak je del našega skupnega evropskega prostora. Veseli nas pa tudi, da so vse države članice spoznale dodano vrednost Interreg čezmejnih programov in da se bodo ti programi nadaljevali tudi po letu 2021, jaz upam, da finančno še močnejši. Stališče parlamenta v prvem branju je, da se morajo sredstva za programe čezmejnega sodelovanja povečati, in verjamem, da bo parlament - ob tej priliki apeliram na vas - spodbujal, glede na to, da so države spoznale dodano vrednost, da bo finančno še povečal obseg sredstev, namenjenih za programe čezmejnega sodelovanja.

Na tem mestu bi zaključil. Če bodo kakšna vprašanja, sem pa na voljo.