Najprej bi se zahvalil za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Opravičujem se zaradi glasu, malo me je bronhialna mast »matra« zadnje par dni, mislim da je ta vročina in klima, tranzicija iz enega v drugo. Tako, da če bom malo zakašljal prosim, vzemite to na znanje.

Torej, Informacija o čezmejnem sodelovanju v okviru evropske kohezijske politike. Naslov je jasen. V združeni Evropi moramo sodelovati in sodelujemo tako na medobčinskem, regijskem in meddržavnem področju. To je eno integralnih politik in pristopov Evropske unije in to je tudi naša strateška naloga, da to v čim bolj učinkovitem postopku dosegamo za večjo enotnost tako članic Evrope same kot različnih etničnih skupnosti tako v naši državi, kot v naših sosedah. Na koncu koncev, »ne vrag, le sosed bo mejak!«, je rekel Prešern v Zdravljici. Cilj čezmejnega sodelovanju je uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj, mislim, da to je nekaj, kar je samo po sebi umevno. Dobili ste veliko gradiva že prej na mizo, kjer je zelo dobro, mislim, predstavljeno vse skupaj, kje smo. Je pa tako, malo denarja, malo muzike, to vedno ponavljam, čeprav nekateri pravijo, da moram več lobirati. Vendar v okviru sredstev in instrumentov, ki jih imamo na voljo, delamo, jaz mislim, zelo zadovoljivo in nadaljujemo strategijo urada pri medsebojnem sodelovanju, tako čezmejnem kot prekomorskem. Poudarek bi dal na čezmejno sodelovanje, ker tam je naša avtohtona skupina in to je treba, bom uporabil grd izraz, servisirati tako, da avtohtonost ostane čim bolj neokrnjena, da asimilacija v njihovi novi državi, kjer so, ni tako kruta, da bi se izgubili. V preteklem obdobju so tako naši deležniki v sosednjih državah že pristopili k pripravi in prijavi skupnih čezmejnih in mednarodnih, mednacionalnih projektov, ki se dotikajo različnih področij. Poudarek tu imamo na - pred kratkim sva bila minister Cerar in jaz na odprtju generalnega konzulata, nove stavbe v Trstu in tam smo se pogovarjali tako z deželnim glavarjem Fedrigo kot z županom Trsta in skupni cilj je, da se administrativne ovire in meje, ki so izginile, čim bolj sinhronizirajo za dobrobit obeh nacij. Dejstvo je, da tako moji sogovorniki na avstrijski strani, deželni glavar Peter Kaiser kot deželni glavar Fedriga se zavedata, da avtohtone skupnosti so integralni del države, v kateri živijo, tako gospodarsko, kulturno in multikulturno.

Torej, v skladu z Zakonom o odnosih Republike Slovenije, ki izhaja iz 5. člena ustave, urad kot orodje Republike Slovenije podpira čezmejno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, na bilateralni ravni imamo pa seveda Ministrstvo za zunanje zadeve, ki to ureja, ali pa relevantno ministrstvo, če je tam potreba.

Urad podpira čim bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev, tako za kulturo kot za gospodarski razvoj, kot tudi za mlade, mladi so pomemben faktor v našem fokusu, ker na mladih svet stoji, pravijo. In športna aktivnost mladih združuje tudi starejše in jih privablja. Tako da črpanje evropskih sredstev bi tako lahko pomenilo krepitev ekonomske stabilnosti Slovencev, ki živijo izven meja Republike Slovenije ali pa takoj za mejo. To bi pomenilo tudi tesnejšo povezanost z matično domovino. Trenutno, ko se pogovarjamo o tem, ko to predstavljam na ZRC SAZU, srečanje mladih na temo repatriacije, ampak ne repatriacije v negativnem humanitarnem smislu, tudi v tem, ampak predvsem v smislu vrnitve slovenske izseljenske srenje mlajše generacije nazaj v Slovenijo, in problematiko, ki iz tega izhaja. Tako da skupno lahko rečem, čezmejno sodelovanje v okviru Evropske unije je učinkovito, gre naprej. Sodelovanje posameznih ministrstev je prisotno, posebno Ministrstvo za zunanje zadeve, lahko rečem, z določenimi odredbami.

Tu pa se vračam nazaj, da več ko bomo imeli sredstev, več bomo lahko vložili. In upam, da bo to odmevno, ko bodo drugi to brali.

Hvala.