Gospod predsednik, hvala lepa.

Ja, torej, točno vprašanje oziroma dileme, s katerimi se mi in se na Vladi soočamo in razpravljamo in ne samo na Vladi, tudi v evropski skupnosti, kjer se ravno razpravljamo, ali želimo kohezijsko tradicionalno politiko, ki nekako mogoče ne gre v tisto smer, da bi Evropa postala glavni igralec v tem globalnem svetu in mogoče dajemo še premalo za razvoj, za nove tehnologije, digitalizacijo ali pa mlade, kajne, torej in vedno, komisar pravi, / nerazumljivo/ pravi, vreča je ena in zdaj torej, iz te vreče, če hočemo dat več na kohezijo, moramo nekje vzet – ali vzamemo Erasmus ali digitalizacija ali nekje drugje, torej nekje moramo dat.

In druga zadeva je, da se je zgodil brexit in, zdaj koliko smo mi vsi pripravljeni dodat zraven za razliko v brexitu. Torej, koliko se države, ste pripravljene danes iz vašega proračuna dat, da pokrijemo brexit in da damo še več v razvoj in za globalnega igralca. Res je tukaj, da moramo tudi vedet, da imajo pomembno vlogo torej enakovredno, ampak pomembnejšo vlogo mogoče neto plačnice, ki, ker če smo videli, da so sredstva, ki gredo gor torej na določenih področjih tudi za dvakrat tudi oni morajo dvakrat več plačati torej, če so neto plačnica morajo dvakrat več plačati. Potem tudi reče, v redu, če jaz že krepko več plačujem tudi, zaradi brexit in vsega ostalega imam pa mogoče željo, da dam več v Erazmus, da dam več v mlade, razvojno politiko in vsekakor našo varnost. So diskusije, ki se krepko o tem pogovarjamo, razpravljamo in se dogovarjamo in je vedno neki kompromis tako kot pri našem proračunu, državnem proračunu, ki ga imamo je vedno neki kompromis, ki ga naredimo. Moram povedati, da Slovenija se absolutno zaveda pomena kohezijske politike in razvoja podeželja in to jasno vedno poudarjamo. Tudi povemo, da padci ne smejo biti tako strmi in tako enkratni in da je to treba iti postopoma. Mislim, da smo zelo uspešni bili pri tem torej ne glede na zmanjševanje kohezivne politike smo pri vseh teh državah, ki bomo utrpeli neki manjši padec pri kohezivni politiki opravili dobro delo in bo ta padec verjetno minimalen, kar se tiče tudi ostalih. Potrebno je še enkrat poudariti, da iščemo tudi druge rešitve. Torej, če gledamo, da ni samo v Sloveniji ta razlika med vzhodom in zahodom recimo, če govorimo o kohezivni politiki tudi v celi Evropi je vidna in to je tudi recimo to srečanje treh morij pokazalo, da je v celi Evropi razlika med zahodom in vzhodom in da cela vzhodna Evropa potrebuje večje investicije v infrastrukturo, digitalizacijo in inovacije, kar tudi smo, je ta Vlada v to šla. Iščemo tudi druge investitorje, ki bi bili pripravljeni vložiti v razvoj tega tradicionalnega infrastrukturnega omrežja inovacij itd… Smo aktivni na vseh področjih in iščemo rešitve, da bi le ta vzhodni del Evrope, če gledamo v celoti le prišel čimprej v pravo razvitost in da bi to pomenilo novo povezljivost z zahodom. Kar se tiče širitvenega procesa. Naša stališča so jasna torej ne gre in ne sme iti za popuščanje v doseganju skupnih vrednot in kriterijev in tukaj smo jasni. Samo države kažejo jasno demokratično usmerjenost in vrednote Evropske unije so tiste, ki se lahko približujejo članstvu. Začetek postopka pogajanj pa še ne pomeni, da so članice EU in da pogajanja potekajo. Je pa jasen signal, da je Evropa odprta in da iščemo rešitve torej in stabilno okolje na tem področju. Mislim, da so jasne naše usmeritve in jasna smer kamor gremo.

Mogoče toliko, če še kaj pa dodam, samo povejte.