Hvala lepa, gospod predsednik. Drage kolegice in kolegi, spoštovani predsedniki Vlade lepo pozdravljeni! Gre za izjemno pomembno vsebino in zato brez zamere jaz bi tukaj pričakoval, da sedi z nami predsednik Vlade. Vsaj mi v Novi Sloveniji tako gledamo, da je večletni finančni okvir oziroma proračun za obdobje 2021-2027 izjemno pomemben dokument. Mi smo neke razprave brez… vsaj ne spomnim se, da bi kakšne sklepe na teh dveh odborih sprejemali. Morda smo, nekaj časa sem bil odsoten, ampak mislim, da zdaj prihajamo v ciljno ravnino, kjer mora slovenska politika povedati: do sem gremo, naprej pa ne pustimo in naprej ne bomo dali našega glasu, zaradi tega, ker gre za zelo pomemben trenutek za našo celotno Evropsko unijo, tudi zunanje politično, če gledamo. Na eni strani imamo zelo močno Ameriko, gospod Trump bo najbrž dobil še ene volitve, če bodo tako demokratično odločili njihovi državljani, ampak to je njihova stvar. Mi se s tem seveda moramo soočati, pogledati kakšne so relacije EU z ZDA, ZDA, EU. Na drugi strani imamo izjemno hitro rastoče gospodarstvo Kitajske. Vse skupaj to pomeni, da lahko tam proti koncu naslednjega večletnega okvira, proti letu 2027, Evropa ne bo več ali pa sploh ne bo nek zunanje politični igralec, mi pa si to želimo ion to imamo na naši agendi zapisano.

Kljub temu, da danes smo zadovoljni, da živimo v tej združbi držav in narodov, da tukaj praktično ena sedmina človeštva ustvari eno četrtino svetovnega GDP in da ne govorim naprej o kvaliteti življenja. In ta novi proračun je gotovo priložnost, da oblikujemo našo prihodnost, prihodnost Evropske unije, prihodnost torej tudi Slovenije, kot nova ambiciozna unija 27, ne vemo morda 28 članic, ki jih povezuje solidarnost. In ko prebiram sporočilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij iz 2. maja lanskega leta, ko je prvič bil predstavljen ta večletni finančni okvir. Takrat smo govorili še o številkah v globalu. Tisoč 279 milijard, tisoč 279, od tega enotni trg, inovacije in digitalno gospodarstvo in družba 187 milijard, kohezija in vrednote – najvišja postavka 442 milijard, varnost in obramba, dobrih 27 in pol milijard, sosedstvo in svet – 123 milijard, Evropska javna uprava – 85 milijard in migracije in upravljanje meja slabih 35 milijard. To je skupaj ta številka tisoč 279 milijard, se pravi 1, 2 bilijona evrov. Zdaj ta trenutek so številke že nekoliko drugačne, ampak kot je korektno zapisano tudi v gradivu, ki ga imamo na mizi, se mi v Novi Sloveniji enostavno ne moremo sprijazniti s tem, da se sredstva za razvoj podeželja drastično zmanjšujejo za 15 %, prav tako tudi kohezija za 10 %. Ne bom danes govoril kako uspešni ali bolje neuspešni smo glede črpanja kohezijskih sredstev, čeprav nekako verjamem, da bomo ob letu 2020, ko se zaključuje aktualna finančna perspektiva, plus tri leta – veste o čem govorim, da bomo mi pravzaprav najbrž počrpali vsa sredstva, tako kot smo bili uspešni tudi za prejšnje večletno finančno perspektivo. Zakaj o tem govorim? Zato, ker so to praktično naša edina razvojna nepovratna sredstva. To so naša edina nepovratna razvojna sredstva. Ampak bojim se, da bomo v tej naglici sredstva razdelili nepravično – tistim, ki so naši oziroma bolje rečeno vaši, jaz sem v opoziciji, ostali pa morda imajo tudi do0bre projekte, pa ne bodo prišli blizu. Ampak to je zdaj drugo poglavje, kdaj drugič, ko bo spet na seji Odbora za zadeve Evropske unije, poročilo o črpanju kohezijskih sredstev.

Mi pozdravljamo, v Novi Sloveniji, da se povečujejo sredstva za raziskave, inovacije, za digitalno ekonomijo - praktično za faktor 1,6 – to pomeni, za 60 %. Mi pozdravljamo, da se sredstva za mladino povečujejo - za 220 %; mi pozdravljamo, da se povečujejo sredstva za okolje, podnebne ukrepe - za faktor 1,7; za migracije in meje – za faktor 2,6, se pravi, se povečujejo za 160 %, kajne, za 160; varnost, zelo pomembna, vrednota pravzaprav - za faktor 1,8 in zunanje delovanje – za faktor 1,3.

Kot pa rečeno, jaz mislim, da se mora tu slovenska politika res enkrat usesti, pa reči, ne pristajamo v zmanjševanje sredstev za razvoj podeželja. Zadnjič je sicer ministrica za kmetijstvo nekaj namignila, da bi pa vendarle se ta sredstva naj za nianso povečala - to je več ali manj seveda neuradno – prav tako pa tudi ne pristajamo v to, da se zmanjšujejo sredstva za kohezijo. In še, v nadaljevanju, to bo treba najbrž večkrat ponoviti – ko se bomo odločali, ko se bo Vlada odločala, gospod državni sekretar je že govoril o vzhodni kohezijski regiji, sem vesel, vzhodni, kajne, seveda govorimo tudi o zahodni, kajne, govorimo o izjemnem razvojnem razkoraku. Vzhodna kohezijska regija dosega samo 70 % evropskega povprečja razvitosti, zahodna – hvala bogu, čestitam – 102, ampak, pod črto pa, bo najbrž dejansko vzhodna kratko potegnila, pa to ne govorim zaradi tega, ker prihajam iz vzhodne, ampak tako pač stvari kažejo.

In če že, kajne, če bomo imeli spet dve kohezijski regiji, potem bi bilo dobro da, gospod predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, da nekako spoštujemo vsi skupaj sklepe, ki so za to mizo že bili na tem Odboru za zadeve Evropske unije sprejeti oktobra, leta 2013, 13, z sedanjo perspektivo, ta pa je, ta sklep pa je bil, da se naj za vsako kohezijsko regijo pripravi poseben operativni program o izvajanju evropske kohezijske politike, ker ni logično, da imamo dve kohezijski regiji, z različno stopnjo razvitosti, potem pa imamo skupni operativni program. To ne gre. Poslanci so se že enkrat odločili, kajne, da je treba imet za vsako regijo poseben program in upam, da bo v tej smeri šla debata tudi v prihodnje.

In še beseda o širitvi – mi pozdravljamo širitveni proces. Razumemo ga kot najmočnejše politično orodje Evropske unije, ampak, naše skupne evropske vrednote ne morejo biti predmet pogajanj. Mi smo se na tem področju najbrž že dvakrat, pravzaprav trikrat, zmotili. Hvala lepa.