Govor

Dobran Božič

Najlepša hvala.

Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije, ki jo bo vodil minister za zunanje zadeve dr. Cerar, na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 18. 6. 2019 v Luksemburgu.

Svet ima obsežen dnevni red. Naj izpostavim obravnavo novega večletnega finančnega okvira, priprave na junijsko zasedanje Evropskega sveta in točko o širitvi.

Kar se tiče večletnega finančnega okvira 2021-2027, bo Svet za splošne zadeve opravil razpravo o revidirani različici pogajalskega okvira za večletni finančni okvir. Dokument v tej fazi še ne vsebuje kompromisnih številk glede obsega večletnega finančnega okvira ali tako imenovanih nacionalnih ovojnic. Predsedstvo je pripravilo prenovljen predlog na podlagi tematskih razprav, ki so potekale v zadnjih mesecih. Ključne spremembe se nanašajo na kohezijsko politiko, fleksibilnost proračuna, skupno kmetijsko politiko in horizontalne zadeve. Slovenija bo na zasedanju izpostavila predvsem svoje tri ključne prioritete v pogajanjih. Te se nanašajo na ohranitev obsega kohezijske ovojnice, ki ga je predlagala komisija, najti rešitev za izrazit padec sredstev za regijo Zahodna Slovenija ter omiliti padec sredstev na področju politike razvoja podeželja.

Glede točke 1. Glede prve prioritete bo Slovenija še posebej opozorila na pomen uporabe statističnih podatkov za obdobje 2014-2016 pri izračunavanju kohezijskih ovojnic. Glede na gospodarsko rast, ki jo beležimo v zadnjih dveh letih, bi bila uporaba podatkov iz obdobja 2015-2017 za nas veliko manj ugodna.

Kar se tiče točke 2 in 3. Slovenija bo opozorila tudi na svoj predlog glede splošne varnostne mreže za vse regije. To pomeni, da padec sredstev za regijo, ko pride med bolj razvite ne sem biti prevelik in na enkraten, ampak se sredstva znižujejo postopoma. V skladu z deklaracijo ministra za kmetijstvo januar 2019 se bomo zavzeli za povečanje sredstev za razvoj podeželja, sicer pa pričakujemo, da se bodo resnejša pogajanja na delovni ravni pričela šele jeseni, ko naj bi finsko predsedstvo pripravilo prve kompromisne predloge glede številk.

Točka 2 – priprave na zasedanje evropskega sveta 20. in 21. junij 2019. Svet za splošne zadeve bo naslednji teden obravnaval osnutek sklepov za zasedanje evropskega sveta, ki bo potekalo 20. in 21. junija v Bruslju. Evropski svet bo razpravljal o institucionalnih vprašanjih. Načrtovan je tudi sprejem strateške agende za naslednje zakonodajno obdobje. Pričakujemo, da bo Evropski svet opravil pregled stanja glede pogajanj o večletnem finančnem okvirju ter obravnaval vprašanje podnebnih sprememb. Potrdil bo horizontalno poročilo o priporočilih posameznim državam v okviru evropskega semestra ter se seznanil s poročilom glede dezinformacij. Voditelji bodo razpravljali tudi o odprtih vprašanjih s področja širitve EU ter o drugih aktualnih zunanje političnih temah. Več o Vsebinski poudarkih pa sledi, če se strinjate v okviru predstavitve izhodišč za udeležbo predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca na zasedanju Evropskega sveta 20. In 21. junija v Bruslju na zaprtem delu seje.

Širitev in stabilizacijsko pridružitveni proces. Svet bo razpravljal tudi o širitvi in sicer na podlagi širitvenega svežnja, ki ga je 29. maja 2019 objavila Evropska komisija. Na zasedanju bodo predvidoma sprejeti s tem povezani sklepi. Slovenija pri usklajevanju sklepov glede širitve aktivno sodeluje v skupini držav, ki so naklonjeni širitvi. Prizadevamo si za ohranitev pozitivnih sporočil v sklepih, hkrati pa opozarjamo na pomen vladavine prava, vključno z implementacijo sporazuma o vprašanjih nasledstva, boja proti korupciji, transparentnosti postopkov ter še posebej na pomen pozitivne perspektive mladih v regiji. Izpostavljamo, da je prihodnost te regije v EU in da ji bomo pri približevanju v Evropski uniji pomagali, vendar pa morajo biti tudi na njihovi strani izpolnjene zaveze in pogoji. Slovenija pri usklajevanju sklepov podpira začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Zagovarjamo dve individualni razpravi, ne želimo obravnave obeh držav v svežnju, saj mora napredek na poti v EU temeljiti na individualnem izpolnjevanju kriterijev. V skladu z lanskoletnimi sklepi menimo, da bi morala biti odločitev sprejeta na tokratnem zasedanju Sveta za splošne zadeve brez ponovnih preložitev. Gre tudi za kredibilnost Evropske unije. Naj dodam, da je bilo na pobudo Poljske, Italije in Slovenije usklajena skupna izjava 13-ih zunanjih ministrov držav podporne širitve v kateri izražamo podporo začetku pristopnim pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. V skupni izjavi je izpostavljen pomen ohranjanja kredibilnosti Evropske unije ter vpliv pozitivne odločitve glede odprtja pogajanj na nadaljnji reformni proces ter tudi na celotno regijo. Poudarjeno je, da bo pozitivna odločitev Evropske unije bistveno prispevala k ohranjanju njenega pomena in vloge v regiji ter pripomogla h krepitvi odpornosti držav Zahodnega Balkana na negativne vplive nekaterih tretjih akterjev v regiji.

Točka 5 – evropski semester. Horizontalno poročilo o priporočilih za posamezne države. Svet se bo v okviru obravnave evropskega semestra seznanil s horizontalnim poročilom o priporočilih za posamezne države članice, ki ga bo za tem posredoval v potrditev Evropskemu svetu. Širša razprava pri tej točki ni predvidena.

Točka razno. Predvidoma bo pod točko razno predstavljen neuradni dokument skupine enako mislečih držav članic Evropske unije, ki zagovarjajo proaktiven pristop k izboljšanju transparentnosti zakonodajnega postopka. Med njimi je tudi Slovenija, ki podpira uvajanje večje sistematičnosti in konsistentnosti pri objavljanju dokumentov in se zavzema za nadaljevanje razprave na tehnični ravni.

Hvala za vašo pozornost.