Predsednik, hvala. Poslanke, poslanci, gostje dober dan!

V Sloveniji imamo zaradi dobro ohranjenega narave in tudi zaradi tega, ker je sobivanje bilo do sedaj mogoče in da je bila strpnost lokalnega prebivalstva zelo visoka, neprekinjeno prisotnega medveda in volka. S tem, da v 19. stoletju, konec je bil ris iztrebljen, ampak smo ga ponovno naselili. Imamo vzpostavljen sistem upravljanja z velikimi zvermi. Okvir postavimo s strateškimi dokumenti, ki jih sprejme Vlada in so podlaga potem za ukrepanje na različnih področjih. Tukaj imamo ukrepe za zmanjševanje škod na premoženju, potem odškodninski sistem, intervencijske skupine, subvencioniranje šolskih prevozov, medovarne smetnjake imamo, do poseganja populacije zveri z odstrelom, ki je le eden od ukrepov, je pa nujen za delovanje celotnega sistema upravljanja, ampak delamo celo vrsto ukrepov zato, da imamo to sobivanje možno, ker se zavedamo, da dokler bo sobivanje možno in dokler bo toleranca prebivalstva lokalnega ustrezna bomo lahko izvrševali to, za kar je naše ministrstvo pristojno. To je pa zato, da imamo populacijo volka in medveda v ugodnem stanju. Brez vseh teh povezav do tega ne moremo priti. Medveda spremljamo sedaj že ker nekaj časa. Pokazalo se je, da je populacija v ugodnem stanju. Ob vstopu v Evropsko unijo, ki je referenčno leto, je štela tam nekje od 450 do 550 osebkov. V zadnjih dveh desetletjih smo pa zabeležili kar dobro rast populacije. Rezultati ocene številčnosti rjavega medveda, ki se je izvajala v okviru projekta / nerazumljivo/ kažejo, da je bilo konec leta 2015 nekje minimalna številčnost okoli 600 se pravi 599 medvedov. To kaže na 40 % rast v primerjavi z letom 2007, ko je bila ocenjena minimalna številčnost 424 osebkov. Ocenjena maksimalna letna številčnost za leto 2018 je okoli 950 medvedov in letni prirastek okoli 200 osebkov. Pri odvzemu medveda je bilo v razpravi strokovne komisije in delovne skupine sprejeto stališče, da ministrstvo pripravi osnutek odloka za odvzem v višini letnega prirastka za 200 medvedov, torej 175 odstrel, pa 25 ostale izgube in to smo tudi naredili.

Glede volka, velikost populacije ima dolgoročno trend zmerne rasti. V sezoni 2016/17 je bilo po ocenah v celotni super populaciji, ki vključuje tudi vse znane volkove v čezmejnih tropih okoli 73 volkov v 11 tropih, od katerih so bili štirje čezmejni. Po zadnjem štetju v sezoni 2017/18 je skupaj z zaznanimi volkovi čezmejnih tropih ocenjena velikost populacije okoli 88 volkov. Od tega se pretežno zadržuje v Sloveniji 75 volkov v 14 tropih. Razširjen je predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije, Kočevska, Notranjska, Trnovski gozd.

Populacija risa je po porastu, ki je izhajala iz ponovne naselitve treh slovaških parov leta 73 na robu izumrtja, pretežno zaradi parjenja v sorodstvu, poteka projekt LIFE Lynx 2017-2024 za izboljšanje stanja ohranjenosti te populacije.

Šakal je bil pred desetletji še ogrožena in redka vrsta in zato zavarovana, nato se je pa kar hitro širil. Aktualni podatki kažejo, da se je populacija šakala v Sloveniji, v zadnjem desetletju povečala, prav tako tudi območje razširjenosti, hkrati pa je populacijski trend izrazito naraščajoč, primeren potencialni življenjski prostor pa še ni zaseden. Poleg širjenja, je zanj značilno tudi zelo hitro naraščanje številčnosti v vseh državah in območjih, ki jih je poselil. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je izdelal oceno ogroženosti šakala po metodi IUCN in ugotovil, da vrsta v Sloveniji ni več ogrožena, zato je tudi ta trenutek v javni razpravi sprememba uredbe in sicer, da se ga da med lovne divjadi.

Zdaj pa mogoče še nekaj v zvezi s pobudami glede ureditve razmer zveri. Pravna ureditev Evropske unije in Republike Slovenije dovoljujeta poseganje v populacijo zavarovanih živalskih vrst, kamor spadata tudi volk in medved, le pod natančno določenimi pogoji. Te pogoje morajo dokazovati ob odvzemu prostoživečih živalskih zavarovanih živali iz narave, vse države članice Evropske unije.

Tako direktiva o habitatih, kakor tudi uredba namreč za tovrstno poseganje terjata strogo presojo izpolnjenosti naslednjih pogojev, tako imenovani trojni test in sicer, prvič; obstoj enega ali več razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku, 16. člena Direktive o habitatih oziroma v prvem odstavku, 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, za preprečitev resnih škod in interesov zdravja ljudi in javne varnosti.

Drugič; da za dosego cilja ni drugih zadovoljivih možnosti, da so bile izčrpane vse druge možnosti, kot je izvedba vseh možnih zaščitnih ukrepov in da kljub temu prihaja do razlogov za odstrel ali argumentacijam, zakaj te možnosti ne pridejo v poštev, na primer, zaradi fizičnih lastnosti terena, klimatskih pogojev in podobno, ob izključitvi razloga ekonomske neupravičenosti. Prva alternativna možnost, ki je tudi najbolj učinkovita, vsaj kar se tiče reje, je uporaba zaščitnih ukrepov, ki dokazano zmanjšuje pogostost napadov. Odslej, odstrel, je smiseln in potreben tudi, če odvračanje ni možno, fizične omejitve terena recimo to onemogočajo ali če že na prvi pogled ni smiseln, situacija pa je ocenjena kot kritična in tretji pogoj, da poseg ne bo škodoval vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacije, kar se ugotavlja upoštevajoč prognozo dinamike populacije, odvzete, ne sme poslabšati stanja ali preprečiti doseganje ugodnega stanja.

Za uravnavanje številčnosti populacij zveri, ki so, kot je to v našem primeru, v ugodnem stanju, pa je predvidena možnost odstrela z odlokom Vlade Republike Slovenije. Poseganje v populacijo zveri temelji na ugotovitvah stroke, ki je na tem področju v Sloveniji na visoki ravni. V zadnjih desetletjih so močno napredovale metode spremljanja stanja, tudi ob pomoči mednarodnih projektov, ki jih je financiralo naše ministrstvo. Vlada za uravnane populacije z odvzemom vsako leto sprejme odlok - tudi za letos smo ga sprejeli - v izjemnih primerih pa je možen odstrel medveda ali volka z odločbo, po postopku, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, po Zakonu o splošnem upravnem postopku. V teh primerih se pač moramo držat zakonodaje.

Situacija, ki je pripeljala do današnjega odbora, je nedvomno povezana z odločitvami Upravnega sodišča, ki je v preteklosti ustavilo izvajanje odstrela volka, v letošnjem letu pa tudi odstrela medveda. Naj poudarim, da smo v odgovoru na tožbo Upravnemu sodišču izrecno izpostavili verjetnost, da bo zaradi neizvajanja odstrela medvedov, prišlo do povečane verjetnosti konfliktov, vendar je naše navedbe sodišče zavrglo in po realizirani tretjini predvidenega odstrela, ustavilo izvajanja odstrela medvedov. Zaradi izpada odstrela in obstoječih ugotovljenih trendov, se kaže možnosti rasti, zato je predviden interventni poseg v populacijo na podlagi zakona, ki ga predlagamo v sprejem Državnemu zboru po nujnem postopku.

Ta zakon je pripravljen na podlagi tega odloka, ki smo ga mi pripravili, je prepisan, sodišče ga je pač ustavilo, zdaj, bomo s tem šli mimo sodišča. Vsi taki odloki so pripravljeni na podlagi strokovnih podlag in so tudi utemeljeni in tudi v tem primeru smo to tako naredil.

Zdaj MOP skupaj, z Zavodom za gozdove in Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave je pripravilo tudi odlok za naslednje obdobje. Mnenje Zavoda za gozdove bo temeljilo na najnovejših podatkih rednega monitoringa, s predvidenimi učinki interventnega zakona in upoštevanju dejanske realizacije odstrela v zadnjem načrtovanem obdobju. Uspešnost interventnega zakona in novega odloka o odvzemu zveri pa bo nedvomno odvisno tudi od tega, ali bomo znali združiti znanje in moči ter se vsi zavzeli, da bi izkoristili vse razumne možnosti za izvajanje tudi drugih ukrepov opravljanja z volkom in ne le odstrela. Pomembno je pač da, delamo vse ostale ukrepe hkrati, ker mi, ko moramo utemeljevat odstrel, moramo zelo uspešno zagovarjat oziroma razložit, da so bili vsi ostali ukrepi izpolnjeni. Mimo tega pač ne moremo. Imamo odškodninski sistem. Ker ni mogoče in nikoli ne bo mogoče, v popolnosti preprečit napadov, kajne, tudi če postrelimo praktično, ne vem, vse, kajne, pa jih pustimo samo par, bo prišlo do napadov in v tem primeru bomo odškodninski sistem potreboval in ga tudi imamo in je pomemben del upravljanja z zvermi, ki zagotavlja pač redno izplačevanje neposredne škode.

Zdaj, oškodovanec mora v roku treh dni od nastanka, pisno prijaviti nastalo škodo območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, kjer nastopi škodni dogodek in nato zavarovati kraj nastanka kože. Pooblaščena oseba v roku dveh dni po prijavi škoda opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v zapisnik. Po osmih dneh od prijave škode, pooblaščena oseba pošlje zapisnik na naslov ARSO, oškodovanec je ali pooblaščena oseba, lahko k ogledu povabita tudi druge osebe.

Imamo tudi intervencijsko skupino - v letu 2006 je bila ustanovljena, takrat jo je ustanovil minister, pristojen za ohranjanje narave, izdal je sklep o ustanovitvi te skupine in delovanje skupine za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja zaradi velikih zveri, to gre za, v primerih medveda in volka. Intervencijska skupina mora ukrepati na podlagi obvestila policije ali centra za obveščanje ob pojavu velikih zveri, ki neposredno ogrožajo življenja ljudi in premoženja na območju celotne države. Intervencijska skupina lahko ukrepa tudi na podlagi obvestila fizične ali pravne osebe, na podlagi podatkov o neposrednem ogrožanju po velikih zvereh.

Zdaj, vprašanje je bilo, kaj smo mi v tem času počeli. Se pravi, prva stvar, ki smo jo naredili skupaj, tako kot vsako leto – na podlagi strokovnih podlag, smo pripravili odlok za odvzem medveda, to je isti, kot ga zdaj vnašamo v zakon in sicer, že novembra lansko leto. Ta odlok se je začel izvrševat, potem je pa pritožba, sodišče je izvrševanje ustavilo. Mi smo dali tudi zahtevo za revizijo te odločitve, ker se z njo nismo strinjal, smo dodatno pojasnjevali, zakaj mislimo, da je ta odlok primeren, ampak smo bili neuspešni. Zdaj tudi pripravljamo vse te argumentacije, ki jih sodišče zahteva, seveda imamo največ težav pri argumentaciji, da je bilo storjeno vse, da do tega ne bi prišlo. Se trudimo, tukaj sodelujemo tako z Ministrstvom za kmetijstvo, s Kmetijsko zbornico, z Zavodom za gozdove, da bi to tudi pripravili. V vmesnem času, ko je prišlo do napadov volkov, je postopek, kot je bil že opisan, v teku. Zdaj za dva volkova na Blokah, je bila odločba že izdana, v pripravi so druge, ampak še enkrat, moramo jih utemeljit na način da, ker so sprejete po Zakonu o upravnem postopku, da nam ne padejo in mi smo v tem času dajali velike napore za to, da smo tudi uskladili to z nevladnimi organizacijami, ravno zaradi tega, da nam te posamezne odločbe ne bi padle.

Zdaj vem, da bi marsikdo tukaj rad, da takoj pridemo, pa postrelimo, samo pač, za enkrat smo še, imamo predpisane postopke, naj bi zakonodajo spoštovali in mi se trudimo to tudi delat. Je pa treba povedat, pač, do, dokler nam niso odloki začeli padat na sodiščih, smo v bistvu uspešno upravljali z divjimi zvermi. Populacija je bila ugodna, kar je pomembno, na kar smo lahko ponosni. To ni samo problem, to je nekaj, kar je za državo, za našo biotsko raznovrstnost dobro. Ukrepi, ki jih izvajamo, so številni – eden od teh ukrepov je bil tudi odstrel, ki pa je pač, zaradi odločitve sodišča je moral zastati in zdaj, krivit mogoče nevladne organizacije, naše ministrstvo, ja, mi jih plačujemo, zaradi tega, ker smo po zakonu to dolžni in nevladne organizacije so potrebne in dobrodošle. Brez njih, kot ste sami povedali, poslanec, ta država tudi ne bi bila tako uspešna in tako dobro funkcionirala. Jih potrebujemo. Zdaj. Kdo se bo odločil, v kakšnih primerih jih potrebujemo, to najbrž nisem jaz, najbrž tudi nismo, ni nihče za to mizo. Sodišče se je odločilo, kot se je odločilo. Mi smo pripravili obrazložitve, jih tudi še pripravljamo in nov odlok, ki ga že zdaj pripravljamo, bo pripravljen, tako upam da na take stvari na sodišču ne bodo padle. Ampak nikoli pa ne moreš vedeti, ko pride do tega ali bo to padlo ali ne. Ali bomo dovolj dobro utemeljili razloge, da smo storili vse, da je ta odstrel upravičen. Zdaj za enkrat bi toliko.