Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Klemen Peran, Študentska organizacija Slovenije. Najprej naj na kratko, res na kratko, predstavim zgodovinski kontekst spreminjanja zakona o skupnosti študentov. Kot je že bilo rečeno, je bil zakon sprejet leta 1994, ko je v bistvu legaliziralo obstoječe stanje skupnosti študentov. V nedavni zgodovini je bil več poskusov sprememb. Če naštejem le nekatere, leta 2016 je bil vložen zakon, ki je bil zavrnjen, ker ni odgovarjal na vprašanja avtonomije in samoupravnosti študentske skupnosti. Zato je pod okriljem Sveta Vlade za študentska vprašanja bila ustanovljena delovna skupina, ki je pripravila nov zakon. V to delovno skupino so bili vključeni tako predstavniki študentske opozicije, društvo ISKRA, kot predstavniki ŠOS, predstavniki ministrstva, predstavniki rektorske konference in še nekaterih drugih deležnikov in ko je bil ta zakon usklajen je bil leta 2017 poslan v javno razpravo in medresorsko usklajevanje. Kljub usklajenosti pa so nekatera ministrstva, informacijska pooblaščenka in služba Vlade za zakonodajo predlagale dopolnitve zakona v določanju javnopravne subjektivitete.

Odprta točka je ostal predlog, da se za ŠOS oziroma tudi za organizacijske oblike določi javnopravna subjektiviteta. Ker pa niso bile jasne vse posledice tega zapisa je prej omenjena skupina od ključnih predstavnikov ministrstev zahtevala pregled vseh posledic za delovanje ŠOS in njenih organizacijskih oblik. Zapis pravne subjektivitete je namreč različno urejen v različni področni zakonodaji. Tako je težko predvidevati katerim zakonom vse bi bili podvrženi, saj vemo, da imamo v Sloveniji več kot 20.000 zakonov in podzakonskih aktov. Med njimi bi lahko bila tudi določila, ki bi bila v nasprotju z nameni predlagateljev zakona, predvsem v delu, ki bi omejil vsebinsko avtonomijo oziroma omogočal političen poseg v poslanstvo zastopanja študentov.

Člani delovne skupine so prejeli pomanjkljiva mnenja Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance, ki pa so med drugim potrdila prav te naše bojazni. Določitve ŠOS kot subjekta javnega prava bi lahko po zakonu o javnih financah pomenilo, da se mora ŠOS na novo organizirati kot javni zavod, javni sklad ali javna agencija. Za ŠOS kot avtonomno in samoupravno skupnost študentov bi bila takšna ureditev popolnoma nesprejemljiva. ŠOS ni in ne more biti pod vsebinskim ali upravljavskim nadzorom ministrstva. Zaradi nejasnih posledic in neodzivnosti ministrstev je delo v delovni skupini zastalo.

2018 se je kljub nedorečenosti posledic pravne subjektivitete ponovno vložil neusklajen predlog zakona o skupnosti študentov, ki pa v Državnem zboru ni bil sprejet. Medtem se je končal tudi mandat Državnega zbora, trenutna koalicija pa je v koalicijski pogodbi opredelila spremembo pravne subjektivitete ŠOS v osebo javnega prava. Mi smo pričakovali, da se bo delo nadaljevalo na delovni skupini s spremenjenim članstvom.

Dne 2. 4. 2019 pa je torej novelo ZKUS-a vložila SDS. Predlog predvideva zapis pravne subjektivitete ŠOS kot osebe javnega prava ter nadzor Računskega sodišča na vsaki dve leti. ŠOS je predlogu nasprotovala, ne pa tudi namenu, ki ga predlagatelj razlaga v obrazložitvi. Na ŠOS nimamo težav s transparentnostjo. Že zdaj smo podvrženi nadzoru Računskega sodišča, zakonu o dostopu do informacij in ponovi uporabi informacij javnega značaja in seveda, kot se velikokrat pozabi tudi ŠOS je povržena vsem pravnim aktom, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Mi nismo nek sui generis, ki lahko dela kar hoče.

Prav tako smo si sami v ustavo določili zavezanost načelom javnega naročanja, omejitev trajanja mandatov poslovodnih oseb, sprejem etičnega kodeksa, prepoved delovanja pravnomočno obsojenih oseb in še nekatere druge zadeve. Vse to smo napisali v mnenje, ki je tudi priloženo gradivu in ga lahko preberete. Opravili smo sestanke z vsemi poslanskimi skupinami - in za konstruktivne pogovore se vam tudi sedaj iskreno zahvaljujem – ter pristojnim ministrstvom ter opozorili na problematiko nedorečenosti določenih rešitev, ki jih predlaga zakon. Na podobne strahove pa vidimo, da je danes opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju.

Podpiramo namero, da se v amandmajih jasno opredeli, da kljub določilom javnopravne subjektivitete za ŠOS in njene organizacijske oblike še vedno velja samoupravnost in avtonomnost, da bomo lahko še naprej zagovarjali študentske pravice in zagotavljali študentom kakovostno preživljanje prostega časa tako v večjih študijskih središčih, kot tudi v lokalnem okolju.

Pomembno je še opozoriti z zgodovinskega vidika, da so Študentske organizacije obstajajo že desetletja. Ni jih ustanovila Vlada, temveč so nastale na podlagi lastne iniciative. Študentje so se v času bivše države samooorganizirali oziroma samoustanovili. V novi državi se je z zakonom o skupnosti študentov samo legaliziralo obstoječe stanje samoupravne skupnosti. In tako je na podlagi zakona in sklepom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Študentske organizacije Univerze v Mariboru, torej študentskih predstavnikov in ne politike, nastala ŠOS. Tudi način financiranja preko dela študentov zdajšnjega začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je posledica lastne iniciative študentov. Zato je trenuten proces nacionalizacije ŠOS precej nenavaden, v vsakem primeru pa to ne sme vplivati na avtonomijo.

Brez 51 študentskih organizacij lokalnih skupnosti in brez treh študentskih organizacij univerz in ŠOS ne bi bilo marsičesa. Ne bi bilo študentskih bonov, ki smo jih uvedli najprej na Študentski organizaciji potem pa jih je prevzela država, ne bi bilo študentskega zdravstvenega doma na Aškerčevi, ki smo ga tudi predlagali, ne bi bilo študentskih delovnih brigad, ne bi bilo študentskih krvodajalskih akcij, ne bi bilo študentske hiše Srce za socialno ogrožene študente, ne bi bilo brezplačnega pravnega in psihosocialnega svetovanja študentom, ne bi bilo več kot 1000 projektov, ki jih na letni ravni izvede okoli 1.000 študentk in študentov, ki delajo na študentskih klubih in študentskih organizacijah. Verjetno v nekaterih manjših krajih ne bi bilo družabnega življenja za mlade, tako kulturnega kot športnega, če ne bi tam deloval študentski klub. Zato verjetno tudi brezplačnega študija kot ga poznamo danes ne bi bilo, če ga ne bi mi stalno zadnjih dvajset oziroma več let zagovarjali. Zato vam polagam na srce, da uredite zadevo na način, kot smo že omenili, se ne bojimo transparentnosti, ne bojimo nadzora Računskega sodišča, ampak naredite to na način, da bomo lahko še naprej imeli avtonomijo, da bomo lahko še naprej delovali ne samo mi, trenutno študentje, ki bomo hitro šli – namen študija je čim prej priti do zaposlitve – ampak za vse generacije študentov, ki bodo prišle za name.

Želel bi si tudi, da bi današnja razprava bila konstruktivna, da ne bi bilo pljuvanja po študentskih organizacijah, kot smo ga navajeni v zadnjih letih, da ne bi bilo to v bistvu tekmovanja popularnosti kdo nas bo bolj popljuval, ampak da naredite nekaj dobrega za študente in za ŠOS. Hvala.