Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem. V Zakonodajno-pravni službi smo k predlogu zakona pripravili pisno mnenje, ki ste ga prejeli in na podlagi tega mnenja so bili vloženi amandmaji. Danes pa smo na klop prejeli tudi spremembo amandmajev poslanskih skupin SDS, LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB.

Glede na to, da so bili amandmaji spremenjeni in glede na to, da se z amandmaji dodaja v zakon nova bistvena vsebina, da ne gre zgolj za manjše popravke, kot je to običajno v zakonodajnem postopku, se bom opredelila do amandmajev mogoče malo podrobneje kot to sicer počnemo na sejah.

Najprej bi podala eno splošno pripombo glede obrazložitve amandmajev. V bistvu pogrešamo ponekod, da bi se v bistvu predstavil in utemeljil namen posamezne spremembe in pa posledice predlaganih rešitev, kajti kot rečeno gre za bistvene vsebinske dopolnitve predloga zakona.

Sedaj pa bi se posvetila posameznim določbam, in sicer najprej amandma k 1. členu, kjer gre za spremembo 3. člena zakona. Najprej k drugemu odstavku, in sicer drugi odstavek 3. člena drugi stavek, ki določa, da je Študentska organizacija avtonomna pri izvajanju pooblastil in dejavnosti v skladu z določili tega zakona. Tukaj bi opozorila, da gre za pedagoško normo. To že izhaja iz določb 5. člena. Tudi če je treba zakonske določbe razlagati in skladno z ustaljenimi metodami razlag pridemo do nekega zaključka, je zakon dovolj jasen tudi brez tega stavka.

Če gremo na tretji odstavek 3. člena je tukaj določeno, da je treba za pridobitev statusa organizacijske oblike Študentske organizacije Slovenije izpolnjevati pogoje v tem zakonu in aktih študentske organizacije. V bistvu mi pogrešamo pogoje, ki bi bili določeni v tem zakonu. V tem zakonu je v bistvu določeno samo to, da Študentsko organizacijo sestavljajo študentje posameznih bodisi zavodov bodisi lokalnih skupnosti, skratka pogojev kot takih pa na zakonski ravni ni, temveč so zgolj očitno v aktih Študentske organizacije.

Nadalje, potem k devetemu odstavku, ki je mogoče v tem amandmaju najbolj sporen. Ni jasen namen te določbe in v bistvu posledica te rešitve. Določeno je, da je izraz pravna oseba javnega prava, da se nanaša izključno na poslovanje in nadzor nad delovanjem študentskih organizacij kot jih določa ta zakon. V bistvu se postavlja vprašanje ali se s to določbo izključuje poraba pravnosistemskih in področnih zakonov, ki se sicer uporabljajo za druge osebe javnega prava. Skratka ta dikcija, torej izključitev drugih zakonov, ne bi bila ustrezna ne da bi se opravilo tehtanje ali je določen področni oziroma sistemski zakon, ki v bistvu naslavlja druge pravne osebe javnega prava in je bil tudi namen zakonodajalca, da naslavlja vse druge pravne osebe javnega prava, torej ne da bi se pretehtalo ali ta zakon ustreza Študentske organizacije oziroma njenemu statusu sui generis oziroma tam, kjer ji ne ustreza, da se uredijo morebitna odstopanja od sicer neke splošne ureditve. Tako da je v bistvu lahko ta določba problematična tudi iz vidika načela enakosti med posameznimi drugimi osebami javnega prava. Torej vsekakor pozivamo k podrobnejši obrazložitvi.

Nadalje deseti odstavek. Tukaj bi v bistvu v tem odstavku opozorila najprej na to kaj pomeni v bistvu prevladujoč vpliv po tem zakonu. Na generalni ravni prevladujoč vpliv ni določen v nobenem zakonu. Skratka posamezni področni zakoni prevladujoč vpliv opredeljujejo za namene njihove uporabe. Torej zakon o dostopu do informacij javnega značaja za namen uporabe dostopa do informacij javnega značaja določa prevladujoč vpliv. Torej teh področnih zakonov je več in je v bistvu nejasno kaj pomeni prevladujoč vpliv Študentske organizacije oziroma njenih organizacijskih oblik v nekih drugih pravnih osebah.

Glede na to, da se omejuje osebam, ki so bile pravnomočno obsojene na zaporno kazen v trajanju več kot šest mesecev, da bi bili člani organov vodenja in nadzora Študentske organizacije, tukaj bi pa v bistvu pozvali k dodatni obrazložitvi, ker je v primerjavi s primerljivo zakonodajo npr. zakona o javnih agencijah ta omejitev bistveno strožja, kajti tam se nanaša na naklepna kazniva dejanja in pa na nepogojno zaporno kazen. Skratka, v bistvu razlogi, ki so mogoče vodili do tega, da je določba takšna kot je.

Kar se tiče enajstega odstavka, lahko ugotovimo, da gre za podvajanje z določbami zakona o dostopu do informacij javnega značaja, kjer je v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena, kjer je možno razbrati, da je ŠOS in pa njene organizacijske oblike in pa tudi pravne osebe, v katerih ima prevladujoč vpliv, zavezana že po tistem zakonu.

Glede dvanajstega odstavka, kjer se v bistvu člane organov vodenje in nadzora Študentske organizacije zavezuje k uporabi določenih institutov, ki so urejeni v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije pa opozarjamo, da so ti instituti torej v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, da se nanašajo na različne zavezance. Nanašajo se tako na funkcionarje, ki opravljajo svojo funkcijo pri organih, ki so neposredni proračunski zavezanci, kot tudi na poslovodne osebe, ki opravljajo svoje delo pri posrednih proračunskih uporabnikih. Z vidika teh različnih zavezancev in glede na to, da je položaj teh članov organov vodenja Študentske organizacije bolj soroden kakšnim članom organov vodenja v posrednem proračunskem uporabniku, je treba torej to utemeljiti. Glede 2. člena, amandmaja k 2. členu in njegovi spremembi. V bistvu, če se lotimo najprej prvega stavka prvega odstavka lahko ugotovimo, da v bistvu ni spremenjen in je tak kot je v veljavnem zakonu. To smo že v mnenju opozorili, da v bistvu finančno in materialno poslovanje oziroma pridobivanje in razpolaganje s temi sredstvi na pravno-sistemski ravni ni urejeno. Zakon v javnih financah položaja ŠOS ne ureja, kajti ŠOS ni ne neposredni, ni ne posredni proračunski uporabnik. Gre za primere tako imenovanih odstopljenih javnofinančnih sredstev. In ker tega položaja zakona o javnih financah ne ureja in ker tega tudi ne rešuje predlog zakona v bistvu lahko ugotovimo, da v tem delu, torej razpolaganja s finančnim premoženjem, z denarnimi sredstvi, terjatvami, dolžniškimi vrednostnimi papirji, delnicami, kapitalskimi naložbami in razpolaganje s stvarnim premoženjem ostaja neurejeno. Na zakonski ravni je pa verjetno v določenem delu urejeno z akti Študentske organizacije.

Potem drugi stavek tega prvega odstavka, ki se nanaša na vodenje poslovnih knjig, se v bistvu določa smiselna uporaba zakona, ki ureja računovodstvo. Najprej bi opozorili, da v bistvu v prvem odstavku 1. člena zakona o računovodstvu določeno, da se ta zakon uporablja tudi za vodenje poslovnih knjig, da ga uporabljajo tudi pravne osebe javnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig po zakonu o gospodarskih družbah, zakonu o gospodarskih javnih službah ali zakonu o društvih. In ker jih ŠOS ne vodi po nobenem izmed naštetih zakonov je odprto vprašanje zakaj se določa smiselna uporaba, kajti drugi predpis določa, da so njegove določbe ustrezne tudi za tako imenovano drugo osebo javnega prava.

Glede tretjega stavka, kjer se zavezuje Študentsko organizacijo k uporabi določb zakona, ki ureja javno naročanje. Tudi tukaj ugotavljamo, da gre za podvajanje, saj je že v zakonu o javnem naročanju ZJN3 v 9. členu določeno, da so naročniki po tem zakonu druge osebe javnega prava, in sicer prvi odstavek c točka. V tretjem odstavku istega člena pa so celo definirane pravne osebe javnega prava in tudi po tej definiciji ŠOS ustreza zavezancu oziroma naročniku po zakonu o javnem naročanju, tako da je tukaj ugotavljamo podvajanje.

Tudi drugi odstavek 10. člena pomeni podvajanje z zakonom o Računskem sodišču, kar smo izpostavili že v mnenju. Glede tretjega odstavka, kjer se pa omejuje plača zaposlenim poslovodnim osebam ter članom organov vodenja in nadzora pa bi najprej pozvali k dodatni obrazložitvi in namenu, ki se s to določbo zasleduje in v bistvu kaj pomeni to z vidika izvrševanja te določbe v praksi. Glede na to, da se plača določa glede na izplačano plačo v Republiki Sloveniji v predpreteklem mesecu, ali to pomeni, da se zgolj pri določitvi to uporablja, glede usklajevanja pa potem veljajo splošne določbe in sploh z vidika te omejitve. Skratka razlogi niso pojasnjeni.

Toliko z moje strani zaenkrat. Po potrebi se še oglasim in se opravičujem, da sem bila tako dolga. Hvala.