Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovani gostje! Kot vemo je Študentska organizacija Slovenije organizirana po Zakon o skupnosti študentov, ki je bil sprejet že leta 1994. Na podlagi tega zakona sprejme svoje akte, s katerimi si avtonomno uredi svoje delovanje, nadzor nad porabo finančnih sredstev. Študentska organizacija Slovenije je krovna organizacija pod katere spadajo njene organizacijske oblike, ki so organizirane po lokalnem principu in po principu visokošolskih zavodov oziroma univerz.

Glede na dejstvo, da študentje in dijaki s svojim delom financirajo delovanje Študentske organizacije Slovenije in da gre pri tem pri javna sredstva, ki znašajo okoli 12 milijonov evrov in da svoje delo plačujejo z zakonom določene dajatve je povsem nerazumljivo, da je regulacija teh sredstev in delovanje same Študentske organizacije Slovenije zakonsko pomanjkljivo urejeno.

Šolsko zakonsko … ima zgolj 14 členov, kateri niti eden ne določa zakonskih varovalk za uporabo teh sredstev, temveč zakon to prepušča avtonomnemu urejanju Študentske organizacije Slovenije. Glede na to, da ima Študentska organizacija Slovenije, torej da mora biti avtonomna, urejena zaradi zastopanja interesov študentov in dijakov, je povsem nerazumno, da se poraba sredstev ureja na avtonomen način brez kakršnekoli zakonske regulacije. Posledica tega so stalni in v javnosti večkrat utemeljeni očitki o namenski in netransparentni porabi javnih sredstev in vedno bolj jasni indici, da se s sredstvi študentskega in dijaškega dela posamezniki okoriščajo tako, da bodisi kršijo avtonomna določila pravila o uporabi sredstev, bodisi se avtonomna pravila preko vzvodov določena tako, da je koriščenje mogoče.

Celotno dogajanja na Študentski organizaciji Slovenije in njenih organizacijskih oblikah pomeni zmanjševanje demokratične legitimnosti organizacije, ki je namenjena za zastopanje študentov in dijakov, kar posledično pomeni, da je takšno dogajanje v škodo predvsem njim. Praktično vsako leto je mogoče v medijih zaznati afere, ki spodkopavajo legitimnost avtonomne organizirane študentske organizacije od izjemno visokih plač, pomanjkljivemu nadzoru, naročanja fiktivnih storitev in preplačilo naročenih storitev in blaga, saj Študentska organizacija Slovenije organizacijske oblike niso dolžne spoštovati zakona o javnih naročilih.

Ustrezen nadzor nad porabo javnih sredstev in nad poslovanjem Študentske organizacije Slovenije ni zagotovljen. Navedena problematika je v slovenski javnosti znana že več let. Študentom in dijakom pa onemogoča legitimnost pri zagovarjanju njihovih stališč preko edine predstavniške organizacije je posledica ureditve Študentske organizacije Slovenije kot pravne osebe – sui generis. Torej, Zakon o skupnosti študentov v drugem odstavku 3. člena Študentsko organizacijo Slovenije opredeljuje kot pravno osebo s pravicami, obveznostmi in odgovornosti, ki jih določa zakon v njenem temeljnem aktu. Po določilu tako opravlja … kot sodne prakse je nesporno, da je Študentska organizacija Slovenije oseba javnega prava oziroma mora zakon to jasno določiti, da v praksi in pri delovanju Študentske organizacije Slovenije ne bi prihajalo do različne interpretacije in uporabe teh določb. Da nekoliko skrajšam svojo predstavitev. Torej, poglavitne rešitve, ki smo jih pripravili, so opredelitev Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik kot oseba javnega prava. Predlagana sprememba zakona jasno določa, da so Študentske organizacije Slovenije in njene organizacijske oblike osebe javnega prava. Po vseh kriterijih določanja oseb javnega prava bi to že moralo biti urejeno, saj je bilo tako ne nazadnje tudi namenjeno v prvem sprejemanju zakona o skupnosti študentov, vendar se je ta namen zaradi nejasne določitve ni v praksi nikoli uresničil. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je študentsko organizacijo prepoznalo kot osebo javnega prava, vendar imajo le sodbe učinek le na posameznih primerih. S tem bo Študentska organizacija Slovenije jasno zavezana spoštovanju zakonov, ki veljajo za osebe javnega prava in hkrati bo izboljšana tudi transparentna poraba sredstev.

Za Študentsko organizacijo Slovenije se bo uporabljala ista zakonodaja kot za državne organe in za druge osebe javnega prava. To pomeni, da bo pri naročanju storitve blaga uporablja zakon o javnih naročilih. Povsem jasno bo urejena pravica do dostopa informacij javnega značaja, uporabljal se bo zakon o integriteti in preprečevanja korupcije, vključno z določili o lobiranju, poročanju o premoženjskem stanju študentskih funkcionarjev. O ničnostni klavzuli v primeru ugotovljene korupcije in ostalih vprašanjih, torej prepovedi poslovanja z … povezanih študentskimi funkcionarji, dolžnost izogibanja nasproti interesov pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije.

Druga točka Zunanji nadzor nad poslovanjem. Po predlogu zakona bo Računsko sodišče pristojno za nadzor nad porabo sredstev. Nadzor se bo vršil z vidika zakonitosti poslovanja in z vidika porabe sredstev v skladu z namenom, ki je že opredeljen v zakonu o skupnosti študentov. Računsko sodišče Republike Slovenije bo imelo obveznost, da na vsaki dve leti izvede revizijo poslovanja Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik. Tak nadzor bo povečal transparentnost poslovanja in pripomogel k odpravi morebitnih nadaljnjih koruptivnih praks.

Preden nekako zaključim, lahko ugotavljam, da smo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, Poslanske skupine Stranke modernega centra, Poslanske skupine Socialnih demokratov, Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev in Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek nekako uskladile spremembe amandmajev predvsem amandmaja k 1., 3. členu. V 3. členu gre predvsem za spremembo amandmaja, ki je namenjen nomotehični uskladitvi javnosti zakona in uskladitev s pravnim redom Republike Slovenije. K 2. členu, 10. členu. Pri 10. členu gre prav tako za spremembo amandmaja, ki je namenjen nomotehnični uskladitvi jasnosti zakona in uskladitvi s pravnim redom Republike Slovenije. Toliko z naše strani. Hvala za besedo.