Hvala lepa za besedo.

Spet imamo torej temo na tapeti kot že neštetokrat in mnogo govorjenja je, mnogo besedičenja. Trudimo se nekako vsi skupaj, da bi šli po neki poti, ki bi bila izogib tej apokalipsi kar vi stalno govorite, da bo kar naenkrat konec vsega sveta in da bomo s tem onesnaženjem in pregrevanjem in ne vem kaj, sami sebe uničili in to v zelo kratkem času in tako naprej. Ampak jaz mislim, da tako hudo kot je slišati bilo s predstavitvijo vaše, mislim, da ni, je pa prav, da se vsi tega zavedamo, ampak moramo pa tudi vsi nekaj na tem konkretnega narediti. Zdaj, če bomo samo govorili, pa papirje prekladali sem pa tja pa… »nonstop« pišemo, beremo, ene in iste zadeve, na terenu je pa zadeva malce drugačna. Zdaj, mi se pač zavzemamo, da bomo imeli čisto okolje, da ne bomo pregrevali ozračja, da ne bomo oddajal v ozračje toplogrednih plinov, da ne bomo onesnaževali s prašnimi delci in ne vem kaj vse, kar je seveda zelo dobro za slišati, kajne? Ampak, po drugi strani, mi se trudimo, kaj pa ostali svet? Kaj pa drugi? Mi se bomo pač trudili, odrekali, izgubljali konkurenčnost zaradi tega, ostali pa, kot je že pred mano rekel tudi kolega Jelinčič, v bistvu onesnažujejo, »svinjajo«, brez problema in vse gre v reke, v morja, v naravo, v zrak, ni noben problem. Tukaj mislim, da je Evropa, pa tudi mi, hkrati, z nekimi opozorili, z večjo težo premalo naredimo.

Zdaj, veliko je govora o čim večji, torej, energijske učinkovitosti. Treba je sanirat stavbe in tako naprej, po drugi strani pa, ko bi ljudje ali pa lokalne skupnosti ali pa podjetja ali pa zavodi, pač želeli, da se to tudi naredi, pa ne pridobijo sredstev za to, ni pomoči s strani države oziroma Evrope, seveda, zaradi neučinkovitega črpanja evropskih sredstev. To se pravi, nekaj bi radi naredili, opozarjamo, da moramo, da moramo povečat korist energijske učinkovitosti, po drugi strani je pa črpanje evropskih sredstev katastrofalno.

Potem bi se pa dotaknil še, torej, te krilatice, floskule ali kakorkoli že, da je treba povečat uporabo energije iz obnovljivih virov, pa pač električne energije, da bomo popolno razogljičeni in tako naprej. Po drugi strani pa pri nas, kajne, seveda nasprotujemo hidroelektrarnam, ne gradimo jih s takim tempom, kot je bilo predvideno oziroma, kot smo si v državi zamislili, zelo počasi nam gre to vse skupaj. Na srednji Savi, tamle dol, še ni ne duha ne sluha, da bi se karkoli kaj začelo dogajat, potem, na Muri ne bomo imeli hidroelektrarne, potem, če kdo želi postavit vetrno elektrarno naleti na tisoč in en problem – od okoljevarstvenikov do nekih birokratskih ovir in zapletov na ministrstvih. Ko govorimo o izkoriščanju termalne energije, bolj kot ne, tudi samo govorimo, po drugi strani pa seveda podpiramo TEŠ, kurimo premog in lepo spuščamo v zrak toplogredne pline. Bi rekel, taka nasprotja, če človek malo pomisli da, nekako nekaj ne gre skupaj, kajne?

Pa morda še, kar se tiče mobilnosti, povezanosti, da bo varna, učinkovita, da bo čista povezava, prometna in tako naprej, potem pa ugotovimo in tudi stalno opozarjamo na to, sicer, saj se nekaj premika, ampak, mnogo, mnogo premalo kajne, se peljemo pa, ne vem, z vlakom iz Prekmurja ali pa iz Maribora do Kopra štiri, pet ur ali pa tovorni vlaki pa še dlje in seveda, tovor, gre zaradi teh počasnih povezav, seveda večinoma po cesti, prav tako pa tudi potniki, kajne? Grejo rajši v avto in se ljudje zapeljejo. To je pač tisto naravno razmišljanje, normalno razmišljanje, nagon… kam boš šel, kako boš šel z vlakom, pet, šest ur se peljal iz Murske Sobote ali pa iz Kopra, iz Maribora, da boš prišel do Primorske in tako naprej. Skratka, nekaj tukaj ne gre skupaj. Jaz seveda podpiram vsa prizadevanja Slovenije, Evrope, podpiram vsa stališča v smeri bolj čistega okolja, razogljičenja in tako naprej, ampak dajmo se včasih malo vprašati, kje imamo sami problem. Zakaj v bistvu konkretno na samem terenu v praksi se pa ne naredi dovolj, se ne izvede tistega kar bi morali?

Tako da jaz bom v bistvu s tem zaključil razpravo. mogoče samo še toliko, sem se ravno spomnil – male hidroelektrarne, koliko bi pridobivale električne energije, koliko je bilo interesa ali pa ga je še, pa na kakšne ovire naletijo investitorji. Da se bog usmili. Mislim, saj to se vsi tega zavedamo, kaj vse in kaj vse čaka te ljudi, ki bi se tega projekta želeli. In to je čista energija, to je izkoriščenje naravnih virov in tako naprej. Potem pa čakajo na neka soglasja, raznorazna soglasja, raznorazne birokratske ovire. Vsaka direkcija, agencija, ministrstvo, direktorat in tako naprej, takemu človeku zagreni življenje, da enostavno lahko samo še obupa. Po par let se čaka – dve, tri leta se čaka na neka vodna soglasja, seveda v sodelovanju z ostalimi ministrstvi – z Ministrstvom za infrastrukturo, pa ni projekt dobro izdelan, pa gre nazaj, pa gre v dopolnitev, pa se vrne nazaj, pa gre še enkrat na dopolnitev, pa spet čakamo in to so tisti problemi zaradi katerih potem konkretno na terenu ne naredimo dovolj ali pa tistega kar bi si tudi seveda vsi želeli.

Tako da ni vse tako kot je zapisano ali kot se dobro sliši. Moram reči še enkrat čisto na koncu, da tudi jaz podpiram vse kar bi bilo dobrega za vse nas, za cel planet, za vse ljudi na tem svetu, ampak včasih se moramo tudi majčkeno spustili v realnost in bomo hitro ugotovili, da ne naredimo vsega tistega kar bi mogli, da bi potem lahko z neko mirno vestjo podpirali takšna stališča, takšne zapise.

Hvala lepa.