Govor

Marko Maver

Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Pred nami je odločitev, s katero bomo pokazali ali se zavedamo razsežnosti problematike po človeku povzročenih podnebnih sprememb. Stališče, o katerem se bomo odločali se nanaša na sporočilo Evropske komisije krajše poimenovano »Čisti planet za vse«, ki ga je komisija objavila konec lanskega novembra z namenom začrtati pot za dosego ciljev iz Pariškega sporazuma. Glavni cilj dokumenta je potrditi zavezo Evrope, da prevzame vodilno vlogo v globalnih podnebnih ukrepih in predstaviti vizijo, ki lahko s socialno pravičnim prihodom na stroškovno učinkovit način do leta 2050 doseže stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Podnebne spremembe so kompleksen problem, pogosto celo prekompleksen za njegovo popolno razumevanje. Morda se prav, zaradi tega to problematiko na globalni ravno prepogosto zlorablja za neke druge specifične namene. To v praksi ne pripomore k skupnem reševanju resnično velikega izziva. Še več. Izziv podnebnih sprememb se na tak način samo elativizira realnost pa se na drugi strani odvija naprej. Podnebne spremembe so neusmiljene. Ni pomembno kdo jih je prizadel, povzročil, prizadenejo lahko vsakogar, ampak običajno še bolj tiste, ki so za njihov nastanek najmanj krivi kot pa pravi znanost ni še vse izgubljeno. Nekaj časa za preprečitev najhujšega v naslednjih letih in desetletjih je še ostalo. Na tej generaciji pa je, da sprejme odgovornost in primerne odločitve. K timu pozivajo tudi v medvladnem Odboru za podnebne spremembe, ki ga sestavlja več kot 90 znanstvenikov iz vsega sveta. V poročilu, ki so ga konec lanskega oktobra objavili izpostavljajo, da je za preprečitev ne slutenih posledic podnebne spremembe treba naraščanje povprečne globalne temperature ozračja omejiti do 1,5 stopinj Celzija in da je za dosego tega cilja treba globalne emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 45 % glede na leto 2010 in postati ogljično nevtralen v obdobju med 2045 in 2055. EU vizija sledi znanstvenim iztočnicam, saj kot že omenjeno izpostavlja cilj podnebno nevtralen do sredine tega stoletja. Če predvidene posledice podnebnih sprememb predstavljajo predvsem veliko potencialno grožnjo pa kot ukrepanje, s katero bi preučili bližajoče se katastrofo lahko pomeni tudi priložnost. Če želimo do doseči pa cilj ne sme biti in tudi ne more biti samo zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Cilj mora biti trajnostni razvoj, ki zagotavlja državljanom kakovostno okolje in blaginjo. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pa mora biti posledica tega prehoda v trajnostni razvoj. Vsebina EU vizije kaže, da je to možno doseči, saj s primernim ukrepanjem mogoče postati do sredine tega stoletja podnebno nevtralen in hkrati ohraniti gospodarsko blaginjo. V tem oziroma predlogu stališča pozdravljamo objavo sporočila Evropske komisije »Čist planet za vse« in predlagamo podporo cilju stopnje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 v luči določitve dolgoročnega cilja EU pa tudi razpravo o morebitni prilagoditvi podnebnih ciljev EU do 2030.

Spoštovane poslanke in poslanci kot že rečeno znanost je jasna, nepovratno zamajanje podnebnega sistema je še moč preprečiti a le s konkretnimi ukrepi. Smo v trenutku, ko še ne smemo obupati in vse prepustiti naključju. Smo tudi v trenutku, ko moramo prevzeti odgovornost in danes je ta priložnost, da naredimo korak v tej smeri in podpremo postavitev primernih dolgoročnih strateških ciljev.

Hvala.