Ja, hvala za besedo in lep pozdrav.

Zdaj, vsebino te novele je treba brat malo širše, vsaj skupaj z novelo Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je te naloge in pooblastila bistveno razširil, predvsem pa s trendi te države v zadnjih petih letih. V zadnjih petih letih smo prišli do izjemnega obsega nadzora nad posameznikom, nad ljudmi, praktično na vsakem našem koraku. Imamo optično prepoznavo registrskih tablic, obrazno prepoznavo na mejnih prehodih, zbiranje podatkov o vseh rezervacijah letalskih kart in ob vsakem vkrcanju na letalo. Video nadzor je praktično že povsod na cestah, tudi po mestih se vse težje sprehajamo, ne da bi nas opazovala vsaj kakšna kamera in če k temu dodamo dejstvo, da nam na vsakem koraku sledi tudi naš telefon, če boste pogledali, koliko podatkov telefon zbira o vas - jaz dobivam recimo mesečna poročila od Googla, kjer lahko po minutah vidim, kje sem kakšen trenutek, kakšen dan bil, v katerem lokalu, na katerem naslovu in tako naprej – in ob tem pač dajem dejstvo, da je Vlada še povečala policijska pooblastila in nove preiskovalne ukrepe z nedavno sprejetim Zakonom o kazenskem postopku. Mislim da, ni več paranoično govorit o tem, da se počasi spreminjamo v družbo kontrolo oziroma v policijsko državo.

Slavoj Žižek je pred časom o teh trendih duhovito pripomnil, da počasi začenja pogrešat tiste čase, ko si se ozrl čez ramo, pa ti je tam sledil pač nek agent, ne vem SDW ali pa kakšne družbe, kakšne druge varnostne službe… Pač, danes nam sledijo dobesedno vsako minuto, na vsakem koraku, pa se tega niti ne zavedamo. Problem, ki ga imamo s tem zakonom je, da to preko vseh meja širi tudi na potniške, letalske prevoze.

Zdaj, evropska direktiva je precej ožja od tega, kar mi prenašamo v zakon. Evropska direktiva dopušča dve metodi zbiranja podatkov o letalskih prevozih in sicer, se imenujeta »push« - to je prva – ali »pull« - druga. Metoda »pull« pomeni, da bi policija sama dostopala do podatkov letalskih potnikov, ko bi pač ocenila, ko je to potrebno. Tukaj je problematično, da letalski prevoznik ne ve, katere podatke si policija kopira. Metoda »push«, na drugi strani, pa govori o tem, da bi letalski ponudniki posredoval podatke organu, ki jih potrebuje in ki zanje zaprosi. Se pravi, po eni metodi bi policija sama dostopala do podatkov, ki jih potrebuje, po drugi pač, bi jih pošiljal letalski prevoznik, če bi policija zanje zaprosila.

Zdaj, na podlagi direktive bi morali za vse letalske prevoznike uvesti metodo »push«, torej to drugo, ko letalski prevozniki sami posredujejo. Ampak kaj bomo naredili mi? Mi bomo uvedli metodo »push«, ampak tako, da bomo z Zakonom o letalstvu za letalske prevoznike določili zakonsko obvezo, da redno pošiljajo čisto vse podatke o čisto vseh potnikih, ki jih imajo, policiji in seznam je dolg, jaz ga imam tukaj, v bistvu pač, ena stran. Se pravi, od datuma rezervacije, datuma in kraja izdaje vozovnice, identifikacijske številke potnika, potovalni status potnika, podatki o sedežu in prtljagi potnika, informacije o potnikih, ki pogosto letijo, informacije o morebitnih posebnostih, povezanih s potnikom, popoln načrt potovanja, število in osebno ime drugih potnikov, povezanih z isto rezervacijo in tako naprej. Skratka, popolnoma vse podatke o 1,7 milijona potnikov, ki letno nekako prečkajo Slovenijo, bodo morale po novem letalske družbe pošiljat policiji. Zdaj, to je po naših ocenah po eni strani v nasprotju z duhom direktive, ki to predpisuje samo za zunanje lete, se pravi, za tiste, izven schengenskega območja. Mi to predpisujemo oziroma, Vlada to predpisuje za vse lete, torej tudi za tiste znotraj schengenskega območja, po drugi strani, je pa to problematično z ustavnega vidika, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba - se pravi, o varovanju osebnih podatkov.

Podobne zadržke sta izrazila tudi Varuh človekovih pravic in informacijska pooblaščenka, treba se je pa seveda vprašat, koliko je ta nadzor, v takem obsegu, smiseln. Če pogledamo podatke iz povezane novele, s to novelo, to je Zakona o nalogah in pooblastilih policije, lahko zasledimo naslednje: v prvih šestih mesecih leta 2018, so zbrali podatke o ca 380 tisoč osebah, označenih je bilo 1,12 odstotkov potnikov, od tega je bila tretjina prijav lažnih, izvedenih je bilo tisoč 60 ukrepov, pri 631 potnikih je bil opravljen ukrep temeljite mejne kontrole, se pravi, to je to, kar se dogaja na letališču, kajne, rezultati pa so naslednji: 155 tujcem je bil zavrnjen dostop v schengensko območje – to so bili zunanji leti – 11 ljudi je bilo kazensko ovadenih zaradi ponarejanja listin, le 5 od vsega tega, pa je bilo nakazanih kot osebe z velikim varnostnim tveganjem.

Se pravi, mi bomo zdaj zbirali podatke o 1,7 milijona potnikov letno oziroma, vse podatke bodo morale letalske družbe pošiljat policiji, s tem da imamo v pol leta pač odkritih 5 potencialno sumljivih storilcev kaznivih dejanj. V Levici to razumemo kot popolnoma nesorazmeren ukrep in tudi neutemeljen, ker po eni strani, ni pač takega varnostnega tveganja, ki bi to opravičeval, po drugi strani se taka ureditev kreše tako z namenom direktive, ki je predvsem nadzor nad zunanjimi leti, se pravi, leti v schengensko območje, ne znotraj njega, kot tudi z metodo zbiranja podatkov. Pač, dovoljujejo nam dve, precej mehki, ali »push« ali »pull«. Mi smo se tukaj v bistvu odločili za neko kombinacijo, po kateri so letalski prevozniki obvezani pošiljat kar vse podatke, vsakokrat, policiji.

Jaz mislim, da se tudi v koaliciji zavedate spornosti tega, namreč, predlog zakona je bil predviden za obravnavo že maja, se pravi 8. 5. 2019, a ga je koalicija umaknila z dnevnega reda odbora. Mi smo v Levici že takrat opozoril, da bi bilo treba to zavrnit, ne samo premaknit in izrazili sum, da koalicija zaradi evropskih volitev ni hotela izpasti kot nekdo, ki nesorazmerno, pred evropskimi volitvami, povečuje represijo, ampak, zdaj smo pa dobili to. Evropske volitve so mimo in dobivamo enak zakon, z nekaj amandmaji koalicije, ki ne odpravljajo ne zadržke Zakonodajno-pravne službe, niti zadržkov informacijske pooblaščenke, niti zadržkov glede ustavne ustreznosti te ureditev.

V Levici bomo zato, glede na to, da bo po vsej verjetnosti zakon ostal tak, kot je, tudi po drugi obravnavi na tem odboru, glasovali proti.