Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane gospe, cenjeni gospodje!
Pri razpravi o točno določenem proračunskem letu izvajanja Zakona o razvojni Pomurski regiji oziroma razvojni podpori Pomurski regiji za obdobje 2010-2019 se mi zdi predvsem pomembno poudariti, da osebno gledam na to kot na neke sorte preiskovanje in proučevanje modalitet države za njena bodoča ravnanja pri ukrepih, ki bi jih bilo potrebno še v nekaterih drugih regijah izvesti sedaj ali pa v bližnji prihodnosti. Zato je meni najprej pozornost vzbudil predvsem tisti del, ki se nanaša na organe usklajevanja in izvajanja zakona. Mi smo imeli tukaj v zadnjih nekaj letih oziroma od leta 2012 naprej intenzivno dinamiko, saj je bila denimo ukinjena projektna pisarna Vlade Republike Slovenije v Pomurju in vmes je tudi bil oklican stečaj nad enim od nosilcev regionalnega razvoja. Hkrati je bila že leta 2010 ustanovljena medresorska komisija za usklajevanje ukrepov razvojne podpore, ki je bila potem s sklepom Vlade leta 2013 ukinjena, preimenovana v delovno skupino. In kar je za nas danes pomembno, ta delovna skupina – poudarjam za usklajevanje ukrepov razvojne podpore Pomurski regiji, se v letu 2017 sploh ni sestala. To za uvod in to se mi zdi tudi pomembno, ko razpravljamo o tem, kakšni ukrepi in kakšni inštrumenti so bili v letu 2017 izvedeni.
Nesporno je, da je med ukrepi najpomembnejši tisti prvi s petimi inštrumenti. In ko pogledamo rezultate od 2010 do 2017, potem je nesporno, da se na tem ukrepu, ki se imenuje program Spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije, cilji tudi dosegajo. Do leta 2017, se pravi do konca leta je bilo realiziranih izplačil nekaj več kot 29 milijonov evrov, pri čemer je plan, da se iz tega naslova, se pravi iz naslova programa Pomurje, realizira odhodkov za 33 milijonov evrov. In tu mislim, da ne more biti nič spornega. Tu so zadeve v takšnih okvirjih, da jih je možno pozitivno opredeliti.
Tisto, kar pa se mi zdi pomembno poudariti, so pa nekateri ključni kazalniki realizacije programa Pomurje 2019. Ta program je bil vmes dvakrat modificiran iz 2015 na 2017 in kasneje na 2019. Tukaj pa se mi zdi, da sta vendarle vsaj dve zadevi, ki ju velja izpostaviti. Najprej pa bi v duhu optimističnega pogleda na svet, vendarle izpostavil tiste kazalnike, ki definitivno izkazujejo pozitivne trende. To je denimo število na novo ustvarjenih delovnih mest, v katera so bila vložena javna sredstva. Če je bil cilj 430, potem je ta cilj presežen – zakaj? Konec leta 2017 je tovrstnih delovnih mest 873 in še 52 t.i. pogojnih, odvisno od tega, ali bodo delodajalci uspeli zadostiti vsem pogojem, katerim morajo zadostiti.
Ravno tako je pomemben podatek o številu ustvarjenih zaposlitev. Planirano do konca leta 2019 s projekcijo tisoč 408 na predviden cilj 550 in tukaj ne moremo mimo tega, da ugotovimo, da so cilji doseženi.
Ravno tako se mi zdi pomembno poudariti zmanjšanje zaostanka bruto plače glede na slovensko povprečje. Če je bil ta odstotek leta 2008 20,2, potem je leta 2017 12,2 % in tukaj ravno tako lahko ugotovimo napredek. To se pravi, da so državne investicije obrodile določen sad.
Tisto, kar se meni kaže pomembno, še posebej pomembno pa sta dva negativna trenda. Prvi negativni trend je bistveno zaostajanje za ciljem, ki se mu reče zmanjšanja zaostanka neto dodane vrednosti na zaposlenega za slovenskim povprečjem. Če je bila ta vrednost leta 2008 24,96 %, potem je ta vrednost leta 2017 24,9 %, kar pomeni, da nismo realizirali nikakršnega napredka.
In pa seveda druga stvar, ki je ravno tako pomembna je izhajajoča iz gradiva, da od leta 2013 dejansko v regiji sami ni bilo realizirane niti ene tuje neposredne investicije. Se pravi v štirih proračunskih letih. Ne vem, kako je to zdaj, ampak od 2013 pa do zaključno 2017 tovrstnih investicij ni bilo realiziranih, kljub temu, da je bil objavljen javni razpis za sofinanciranje, mislim, da v višini okrog milijon 700 tisoč evrov, ampak ni bilo niti enega prijavljenega. Je pa res tudi nekaj, da milijon 700 tisoč za sofinanciranje tujin neposrednih investicij se mi zdi takole mimogrede nek prav posebej omembe vreden denar to ni.
Kar se tiče same izvedbe programa bi želel poudariti eno zadevo za katero mislim, da je vendarle zelo značilna za slovensko poslovanje in predvsem poslovanje države. Mi imamo vpletenih v izvajanje tega razvojnega programa cel niz inštitucij. Te inštitucije se gibljejo od nevladnih organizacij do raznoraznih agencij, do takšnih in drugačnih inkubatorjev, do zbornic in tako naprej. Prej sem slišal od kolege Trčka tezo o razdrobljenosti. Jaz se bojim, da gre tukaj bolj za neke sorte larpurlartizem, da ustanavljamo raznorazne inštitucije samo za to, da potem organizirano in dirigirano trošijo državni denar, ne pa, da bi ta državni denar racionalno porabljale. Tukaj gre namreč za to, da v celotni strukturi poročila, ki je sicer izredno obsežno in od leta 2010 zajema cel niz tabel, nisem zasledil razmerja med tem, koliko pa so bili stroški dela denimo vseh teh inštitucij, ki so delovale za to, da so se določeni projekti izvedli, zato, da bi lahko potem videli kakšen denar je bil pravzaprav porabljen zgolj za to, da so te inštitucije opravljale svoje delo. Gre namreč za zelo značilne inštitucije, ki imajo v svoji strukturi odhodkov približno od 70 pa do 85 % stroškov dela in nič drugega. To se mi zdi pomembno poudariti in čisto neposredno povem, da osebno vidim na podlagi prebranega v gradivu, perspektivo bolj v tem, da se država odloči na centralizirano upravljanje tovrstnih projektov, ne pa na upravljanje preko tako velikega števila deležnikov.
Pa še eno čisto tehnično zadevo bi imel. Omenjeno je bilo oziroma omenjen je bil osmi javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja zakona za leti 2016 in 2017 s skupno vrednostjo 6 milijonov 600 tisoč evrov, kar je na 22. strani gradiva zabeleženo. Na 25. strani pa imamo tabelo iz katere je razvidno, da bi ta razpis naj bil 6 milijonov in 300 tisoč evrov. Pa prosim vas ne jemljite tega kot iskanje dlake v jajcu. Gre za razliko 300 tisoč evrov in če verjamemo tezi iz gradiva, da je sofinanciranje enega delovnega mesta približno 28 tisoč 800 evrov, gre pravzaprav za deset delovnih mest, kar pa tudi ni, da bi človek kar skomignil z rameni. Tako da tule vas pa prosim gospod državni sekretar, da mi pojasnite, ali je prišlo do napake v gradivu oziroma kakšna je bila dejansko vrednost tega javnega razpisa.
In če povzamem. Na podlagi tega, kar sam zaznavam iz tega gradiva, mislim, da bo država v prihodnje k tovrstnim projektom morala pristopiti bistveno bolj centralizirano kot pa v tem konkretnem primeru.
Hvala lepa.