Hvala lepa, predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, lep pozdrav.

Torej, veseli me, da bomo danes malce predstavili dogajanje v Pomurski regiji, vezano na izvajanje seveda zakona o razvojni podpori te regije za leto 2017. Smo sicer že v 2019 in se je ta program pravzaprav že zaključil. Takoj naj povem, že uvodoma, da sem kar detajlno pregledal rezultate prav tega celotnega programa v vsem obdobju in moram reči, da je to nedvomno eden boljših ukrepov, ki smo ga imeli v Sloveniji, da je prinesel rezultate, da se kažejo tudi razvojni preboji v tej regiji in da, zdaj, bi zelo rad videl, da bi se še kje morda / nerazumljivo/ kaj podobnega uveljavilo in pa predvsem, da bi se tudi v Pomurski regiji kakšna podobna zgodba nadaljevala.

Zdaj pa, za leto 2017. Torej, omenil bom ali pa predstavil bom še posebej obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2017. Šel bom po petih področjih, petih inštrumentih pravzaprav, ki smo jih v tem obdobju izvajali preko našega ministrstva. Sicer so ukrepi razvojne podpore vezani na program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010-2019, spodbude za poslovanje, davčne olajšave za investiranje, prednostna obravnava programov in projektov iz Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva nacionalnih programov fin projektov iz Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva nacionalnih programov, kohezijske politike in razvoja podeželja.

Torej, to so štiri, dajmo reči, razvojne politike, ki so v tem obdobju zaznamovale razvojno dogajanje v regiji. Prav je, da jih vidimo kot celoto, da pravzaprav iz že naslovov lahko sklepamo, da pokrivajo res, kolikor se le da, široko področje nekega razvoja, vezano tako na kadre, vezano na investicijske spodbude, vezano na razvoj, na raziskave, tudi davčne olajšave posebej za to regijo – ker je zelo pomembno, da s takšnimi ukrepi ne gremo samo parcialno, da ne rečem, gasit požara, ampak da res celostno, če želite, s holističnim pristopom poskušamo zagotovit res dobre razvojne pogoje za razvoj gospodarstva v regiji.

No na podlagi programa, je bilo v okviru prvega inštrumenta spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest. Objavljen je bil osmi javni razpis – sicer je bil objavljen že v letu 2016. Razpisanih je bilo skupaj za 6,6 milijona evrov nepovratnih sredstev za leti 2016 in 2017 in izvajalo se je v tem obdobju 27 projektov začetnih investicij. V letu 2017 je bilo izplačanih nekaj, dobrih pravzaprav 2,7 milijona evrov.

V okviru drugega inštrumenta programa - spodbujanje razvoja človeških virov - je bil v letu 2016, novembra, objavljen javni razpis za pridobitev sredstev za vključevanje diplomantov v delo na razvojnih projektih podjetij na območju izvajanja zakona. Višina razpisnih sredstev za 2017 je bila dobrih 250 tisoč evrov. Odobrenih je bilo 7 projektov, v skupni višini nekaj manj kot 100 tisoč evrov. Leta 2017 je bilo izplačanih nekaj manj kot 71 tisoč evrov. V letu 2017 so se nadaljevale tudi aktivnosti, namenjene mladim v Pomurju, ki jih izvaja Pomurski tehnološki park, kot edini subjekt inovativnega okolja v Pomurju in tako je bilo tistega leta, torej 2017, izplačanih nekaj več kot 80 tisoč evrov, torej namenjenih mladim.

V okviru tretjega inštrumenta programa, tako imenovanega socialnega podjetništva, javni razpis za spodbujanje projekta socialnega podjetništva v Pomurju, za leto 2017 ni bil predviden. Predmetni javni razpis je bil potem objavljen junija lani, torej 2018, za leta 2018 in 2019. Za posamezno leto je bilo na razpolago 100 tisoč evrov, skupaj torej 200 tisoč. Je pa bil junija 2016 objavljen nacionalni javni razpis, za izbor operacij za zagon socialnih podjetjih in mladinskih zadrug, letnik 2016-2018. Na območju zakona, torej v Pomurju, se izvaja še vedno 16 operacij. V letu 2017 jih je bilo izplačanih nekaj manj kot 200 tisoč evrov sredstev v tej regije.

V okviru inštrumenta štiri – promocija regije – je aktivnosti v okviru načrta promocije regije, da bi privabili domače, tuje investicije v letu 2017, izvajal Razvojni center Murska Sobota. Za izvedbo aktivnosti za zagotovitev infrastrukturnih pogojev za uspešno srednje in dolgoročno promocijo regije, za privabljanje torej domačih, tujih investicij, je bil oblikovan in tudi postavljen in seveda zdaj je že zaživel, tako imenovan projekt Vrata v Pomurje, za katerega je bila pristojna in tudi seveda, operacijo izvedla, Mestna občina Murska Sobota. Tej občini je bil leta 2017 v upravljanje predan paviljon, ki je Slovenijo predstavljal na Expo v Milanu leta 2015, na podlagi podpisanega dogovora o prenosu upravljanja. No in leta 2017 je bila izdelana projektna investicijska dokumentacija, komunalna ter cestna infrastruktura do objekta oziroma potrebe objekta, izvedene arheološko raziskave, izkopavanja, delno tudi izvedena gradbena dela na objektu in delo na komunalni in cestni infrastrukturi.

Torej, leto 2017 je bilo pomembno, ker se je dejansko začel izvajati ta projekt Vrata v Pomurje, za katerega menim, da je eden boljših projektov, ne samo v regiji, ampak lahko rečemo ali pa vzorčnih projektov, kar za celotno Slovenijo, ki dejansko na eni takšni zelo vpadni lokaciji, vidni in iz avtocestnega križa, kot tudi, preden pridemo v Mursko Soboto, predstavlja celo regijo. Ni pomemben samo ta paviljon, ta del, ali pa pokrite površine, ampak tudi vse, kar je bilo narejenega okoli, res namenjeno preživljanju rekreacije prostega časa in kolikor mi je znano, zdaj po prvih informacijah, je ta zadeva zelo dobro obiskana in lahko rečemo, da se lokalna skupnost zelo trudi zapolniti z različnimi aktivnostmi, ta objekt. Verjamem, da bo tudi v prihodnje služil uspešno, učinkovito svojemu namenu.

V letu 2017 je bilo v okviru tega instrumenta skupaj izplačanih dobrih 615 tisoč evrov, 500 tisoč od tega je šlo že za omenjeni Expano, torej za vrata v Pomurje. V okviru instrumenta 5, podpora pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji je aktivnosti v okviru tega instrumenta izvajal Razvojni center Murska Sobota. Leta 2017 so bila Razvojnemu centru Murska Sobota izplačana sredstva v skupni višini dobrih 72 tisoč evrov.

Zdaj, če povzamem te številke – na programu Pomurje 2010-2019 je bilo izplačanih skupno torej 30 milijonov 675, skoraj da 76 tisoč evrov, od tega zdaj, če gremo na to obdobje – leta 2010-2017, 29 milijonov in potem še 2018 približno milijon pa pol in tukaj pridemo do te skupne končne številke. Torej to pričujoče poročilo zajema obdobje osmega leta izvajanja zakona. Pri pripravi so sodelovala vsa ključna ministrstva, uradi, ki so seveda bili tudi vključeni v izvajanje zakona, tako da jaz mislim, da je bilo narejeno kar – se upam trdit, da je bilo kar uspešno to delo, predvsem po zaslugi seveda lokalne skupnosti tudi, ki je bila zelo močno angažirana pri izvajanju samega zakona.

Naj omenim še nekaj ostalih podatkov. Najprej dogovor za razvoj regij, ki tudi se dogaja in poteka v okviru našega ministrstva. V dogovor vključujemo 18 novih projektov v skupni vrednosti 53 milijonov in pol evrov, od tega je 41, 2 milijona evrov zagotovljenih iz sredstev Evropske unije in državnega proračuna. Torej tu govorimo zdaj za regijo Pomurje, tako da bo tudi v prihodnje kar nekaj sredstev na razpolago za infrastrukturne objekte.

V pripravi je tudi program za obmejna problemska območja, kamor bodo vključene občine s pomurske regije. Skratka, kar nekaj takšnih, recimo finančnih mehanizmov, ki se nanašajo še posebej tudi na pomursko regijo, bo še vedno na razpolago. Torej kar želim povedati, da bodo sredstva tudi v prihodnje regij kot takih, gospodarstvo, podjetjem na razpolago.

Če pogledamo še nekaj konkretnih številk glede rezultatov, doseženih učinkov in če primerjamo recimo, če smo zdaj pri letu 2017 – produktivnost dela 2017 je bila 32 tisoč 409 evrov ali 75 % povprečja Slovenije. Bruto plača na zaposlenega tisoč 389 evrov, kar je nekaj več kot leta 2016, leta 2017 je bila 87, 6 % povprečja Slovenije. Kar je še pomembno – število podjetij se je povečalo v letu 2017, ker smo tudi to nekako spodbujali in pa družbe so leta 2017 zmanjšale končni poslovni rezultat oziroma zaostanek za povprečjem v Sloveniji, tako da so tudi izkazale čisti dobiček v višini dobrih 60 tisoč evrov.

Če pogledamo zdaj še zadnje rezultate, to pa so za 2018. Veseli, da je bila dosežena rekordna rast neto čistega dobička podjetij iz pomurske regije. 99 milijonov evrov ali kar 66 % rast v primerjavi z letom poprej. Da je visoka rast neto dodane vrednosti, 582 milijonov ali 15 % več kot leto prej. Da je tudi rast dodane vrednosti zaposlenega bila zabeležena plus 9 % in pa da je izvoz prvič presegel milijardo evrov oziroma 1, 01 milijarde evrov in povečanje za 4 %. Torej lahko rečemo, da je pomursko gospodarstvo tudi v letu 2018 nadaljevalo trend rasti, ne nazadnje tako kot pravzaprav celotno slovensko gospodarstvo. Ampak kot rečeno, pomembno je, da je v Pomurju zdaj res jedro zdravega gospodarstva, da so seveda še problemi. Tudi včeraj smo slišali za enega izmed takšnih in ki je doživel epilog na žalost. Ampak kot rečeno, imamo pa res jedro zdravih gospodarskih družb, podjetniške iniciative, turizem – vsi vemo za res odličen projekt lendavskega stolpa, ki ga obišče več kot 70 tisoč obiskovalcev vsako leto, tako da predvsem pa je, to kar čutim, ker mislim, da sem kar pogosto v Prekmurju in precej v stikih s tamkajšnjo skupnostjo čutiti neko pozitivno, optimistično vzdušje. Ljudje verjamejo v razvoj svoje regije in so temu primerno pripravljeni tudi vložiti svoj napor, da seveda to tudi dosežejo.

Naj še omenim nekaj glede investicij v to regijo. Vsekakor bi izpostavil sofinanciranje investicije Kartaga(?), ki skupno zaposluje 110 delovnih mest. Sofinanciranje je bilo približno 800 tisoč evrov. To je bilo že leta 2010, torej na začetku samega programa. Še nekaj drugih manjših investicij. Zdaj v zadnjem obdobju bi pa vsekakor omenil investicijo v Ocean Orchids, vzgajanje orhidej. Tukaj smo v letu 2018 zagotovili mislim, da 1, 25 milijona evrov sofinanciranja in nekaj bomo še v letošnjem letu. In pa tudi podprli smo investicijo Medicop-a v Murski Soboti, ki gradi nov proizvodni obrat in bo tudi seveda zaposlil dodatna delovna mesta. Tako da poskušamo resnično z vsemi ukrepi nadaljevati ta trend, to dinamiko pri razvoju pomurskega gospodarstva in kot rečeno, jaz mislim, da glede na – ne samo indikatorje, ampak kot rečeno, predvsem tudi na te mehke dejavnike, ki jih lahko zasledimo, če preživimo nekaj časa v Pomurju. Jaz mislim, da so Pomurci res dobro zagrizli v to, da se zavedajo svoje priložnosti. Naša naloga pa je seveda, da jim potem tudi v prihodnje stojimo ob strani in pomagamo kolikor je v naši moči.

Toliko za uvod, potem pa bomo seveda še odgovorili in pojasnili kakšne zadeve.

Hvala.