Hvala za besedo.

Kot je običajno je Zakonodajno-pravna služba podala pisno mnenje. Kar iz tega pisnega mnenja ne izhaja je časovna komponenta. To je čas, ki smo ga imeli za pripravo tega mnenja. Predlog zakona je obravnavala vlada v sredo, ta isti dan je zakon prišel v Državni zbor. V petek je bil potrjen nujni postopek, ki je bil predlog zakona tudi dodeljen Zakonodajno-pravni službi in že v petek je bil sklican današnji odbor.

Glede na čas, ki ga je imela Zakonodajno-pravna služba za pripravo, je v svojem mnenju podala tako splošne pripombe, kot pripombe k posameznim členom. Kot je bilo razvidno že iz uvodne predstavitve predlagateljice zakona, gre za vsebine, ki so do sedaj na zakonski ravni oziroma na podlagi zakonskega pooblastila, urejene na podzakonski ravni. Sedaj pa se s predlaganimi rešitvami v bistvu ureja ista vsebina. Zato je vprašanje skladnosti z načeli pravne države in načeli delitve oblasti – to je vprašanje skladnosti z 2. in 3. členom Ustave.

Glede na to, da gre za ureditev, ki je bila urejena na podzakonski ravni in tudi kot je bilo razvidno iz predstavitve predlagateljice, gre za ureditev, ki je bila predmet presoje v upravnem sporu in je bil del ureditve odpravljen, je vprašanje skladnosti predlagane ureditve z načelom sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva iz 23. in 25. člena Ustave. Nato smo pa podali še pripombe k posameznim členom in sicer iz vidika jasnosti in določnosti. To je ravno tako načelo pravne države, 2. člen Ustave, ki zahteva jasne, nedvoumne določne opredelitve.

Kot je ustaljena navada, smo se slišali že s predlagateljem zakona in smo tudi glede amandmajev. In sicer amandmaji upoštevajo tisti del pripomb, ki se nanašajo na posamezne člene. To se pravi na jasnost in določnost členov, ne odpravljajo pa pomislekov Zakonodajne-pravne službe glede ustavne skladnosti predlaganega zakona.

Kar je pa bilo izpostavljeno v predstavitvi s strani Ministrstva za kmetijstvo, vprašanje usmeritve ali pogojev, Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da zakon – kot smo že večkrat izpostavili in mora biti jasen in določen in s tega vidika menimo, da usmeritve niso predmet zakonske materije. Da dejansko mora zakon določati pogoje. Glede na to, pa da je predlagana določba člena, da se prednostno izvaja, pa menimo, da bi bilo treba ustrezno ustavno skladno razlagati to in da ob taki razlagi ne bi smelo priti do problemov, ki so bili izvedeni. Zdaj pa, ali bo sankcioniranje ostalo, ali ne, je pa to predmet proste presoje zakonodajalca.

Hvala.