Mi smo pripravili tudi nekaj amandmajev, ki se nanašajo na naslednje zadeve.

Amandma k 1. členu tukaj se črta drugi odstavek in se v bistvu ustrezno dopolni prvi odstavek na način, da se prej imenovan način določitve obsega odvzema spremeni v spremljanje odvzema in vodenje evidenc odvzetih živali, saj zakon pravzaprav sam ne določa načina obsega odvzema. V 2. členu v bistvu v 1. točki pojasnimo uskladitev, zaradi ustreznejše in s tem jasnejše dikcije pri opredelitvi pristojnega ministrstva za izdajo odločbe oziroma dovoljenj v definiciji izjemnega odstrela. Prav tako se iz 2. točke definicija izjemnega odstrela prenese v 7. člen, kjer se ta izjemni odstrel tudi pojavi. Amandma k 3. členu. Tukaj gre za to, da predvsem poudarimo, da ob tem, ko bi bil morda kasneje sprejet odlok o odvzemu ne bi prihajalo do tega, da ne bi bila upoštevana kumulativnost vplivov vseh ukrepov torej tudi ne samo odvzema, ampak kumulativnost vseh ukrepov in to ustrezno uredimo v tem prvem odstavku. Amandma k 6. členu - obveščanje o posebnih okoliščinah. Tukaj se bom jasno zapiše na katera področja se v bistvu ta obveščanja nanašajo. Torej kadar gre za poginule živali ali za sum bolezni takrat seveda veterino, če krivolov ustrezne inšpekcije oziroma policijo, skratka bolj določno povemo kdo so zdaj tisti, ki morajo biti obveščeni ob posebnih okoliščinah. V 7. členu predvsem bolj točno določimo težnostne kategorije, torej ne do 100 kilogramov, ampak vključno 100 kilogramov in tako po vrsti naprej, v četrtem odstavku se jasneje natančneje opredeli, da bo ob odstrelu medveda obvešča vse upravljavce lovišč znotraj lovskega upravljavskega območja, tako da ne bi prihajalo do napačnega odvzema zaradi neustreznega upoštevanja kvot iz prvega odstavka. V 8. in 9. členu se usmeritve nadomestijo z besedo »pogoji«. Gre za to, da je potrebno v okviru tega zakona zagotoviti, da bo odstrel pravilno opravljen. V 8. členu poleg tega še dodajamo, da v primeru, ko je očitno, da medvedka vodi mladiče poležene v istem letu se odstrel medvedke ne izvaja. Podobno kot velja tudi za volka. V 9. členu pa še posebej dodamo razlago kaj pomeni ponavljajoča škoda. Tukaj gre za volka, tukaj je bilo vprašanje kako bi zdaj lovec lahko to vedel, zato smo dodali zahtevo, da se pridobi predhodno mnenje zavoda za gozdove in zavoda za varstvo narave kadar se škoda kljub zaščiti ponavlja pogosteje, razen, če zaščita ni izvedljiva kar potrdi krajevno pristojna javna kmetijsko svetovalna služba z mnenjem, so med posameznimi škodnimi dogodki, kratka časovna obdobja največ štirih tednov med posameznimi škodnimi dogodki znotraj posameznega lovsko-upravljavskega območja iz priloge 2 obstaja določena prostorska povezava in če iz okoliščin škodnih dogodkov mogoče sklepati, da so dogodki posledica naučenega obnašanja volk. Jaz bi rada tukaj še posebej izpostavila to, da smo dodatno pridobili s strani zavoda za gozdove v bistvu precej natančne povezave kako se povezujejo škodni dogodki in ogrožanje življenja ljudi, se pravi klici na 113 z razploditvijo kakršna je v prilogi 1 in 2, skratka te zadeve dobro korelirajo, saj je večina odvzema skoncentrirana prav na tista lovska upravljavska območja kjer prihaja do največjega števila škod in kjer so tudi najpogostejši klici na 113. To velja v obeh primerih tako v primeru medveda kot tudi volka. To se mi zdi zelo pomembno povedati zato, ker je to pomemben pogoj tudi iz habitatne direktive. V 10. členu spremenimo zahtevo, da zavod za gozdove pripravi predlog, izdela načrt za razdelitev posameznih kvot med posamezna lovska upravljavska območja. V 12.a in 12.b členu pa predvidimo še nadzor lovskih inšpektorjev in pa prekrške po 10. členu, 8. in 9. členu zakona. / medsebojni pogovor/