Spoštovani minister, tako kot je v navadi bi zbrali sklop vprašanj pa bi vam potem dal besedo. Namreč sam sem se tudi javil k besedi, seveda s podobno temo kot moj predhodnik, gospod Jožef Horvat. Govorimo o dogajanju na zahodni meji. Slovenska Vlada bo v letošnjem ali pa v prihodnjem letu odločala o tem katero mesto bo postalo evropska prestolnica kulture. Med vidnejšimi kandidati je tudi Nova Gorica skupaj s sosednjo Gorico. Projekt je zastavljen po principu, da bi nagovarjal Evropsko unijo s skupno zgodovino, s presekom bolečin in radosti ter veselja naše zgodovine ter seveda nagovarjati bi želeli Evropo kot zgled dobrega medsosedskega sodelovanja dveh narodov, ki sta bila zmožna v roku 100-ih let od dveh svetovnih konfliktov preiti v spoštovanje, solidarnost, tovarištvo ter v krepitvi evropskega duha. V petek ob 8. uri bo na trgu Evrope potekal protest, generiran z italijanske strani. Govorimo o prizadetih ljudeh, ki živijo ob meji, ki so danes soodvisni eden od drugega. Ta pobuda prihaja z italijanske strani. Ogorčeni smo tako Primorci, vsi Slovenci kot tudi Italijani nad temi pobudami, kajti dobro se zavedamo, da Salvinijeva politika ne gre v smislu reševanja nizkih številk prehoda meje, ampak izpostavljanje nekega stanja duha, kjer dejansko se politika obrača proti sosedu zaradi krepitve lastnih položajev znotraj italijanske politike. Italijanska Vlada je šibka, pred sprejetjem proračuna se sooča z izjemnimi izzivi. In minister Salvini dobro izkorišča to propagandno mašinerijo, v temu trenutku uprta proti vzhodni njihovih naši zahodni meji. Protest bo namenjen predvsem ohranjanju sožitja mednarodno odprtih meja. Istega dne v Trstu bo minister Salvini obiskal mesto ter predlagal dodatne ukrepe pri zaščiti njihove vzhodne meje. Seveda omenjam vam zardi tega, ker sem tudi osebno kot Primorec izjemno kritičen do tega, da se v bistvu skuša krepiti neke politike naivno pod mnenjem oziroma pod pretvezo, da si pomagamo, da zajezimo nekaj 10 ali 100 pribežnikov, same številke govorijo, da se bistveno ni povečal ta pretok na naši zahodni meji, z izvajanjem nekih populizmov uperjenih proti tretjemu. Spoštovani minister, zanima me kakšni so nadaljnji ukrepi Republike Slovenije. sam ste bil premier v času najtežje in največje migrantske krize, ki ga je doživel evropski kontinent. Takrat ste se sami osebno angažirali in prepotovali države Zahodnega Balkana, skupaj z njimi našli določene rešitve ne samo na zunanji evropski meji, govorim med Evropsko unijo in Turčijo, makedonski meji in na poti celotnega Zahodnega Balkana ter na bosansko-hrvaški meji, bi bilo treba sodelovati skupaj z Italijani. Sami razmišljamo o skupni seji z Odborom za notranje zadeve, kajti mislimo, da je potreben večji angažma tudi ministra Poklukarja v tej zvezi. Seveda, v zvezi krepitve Frontexa na eni strani ali pa na drugi strani krepitev sodelovanja med državami, ki so zainteresirane, da se pomaga predvsem Hrvatom na bosanski meji ter Makedoncem na makedonsko-grški meji, tako kot smo to počeli nekaj let nazaj. Občutek, da rešujemo problem na naši zahodni meji, je, da se s tem izvzemamo iz Schengena in da dejansko bi pod pretvezo populizma lahko Slovenija se znašla v velikih težavah. Za razliko postavitve ograj na naši južni meji, kjer poteka pretežno po zeleni meji, se določeni politiki, italijanski, krepijo oziroma njihove politike se krepijo s postavljanjem žic tudi v urbanih središčih. Seveda, praktično nemogoče je postaviti vzdolž naše zahodne meje najsi bo to zid ali pa najsi bo to ograja po kraškem terenu. Časnik Il Piccolo je pred leti objavil videoposnetek tega istega ministra Salvinija, ki se je potepal po kraški gmajni; takrat še v posmeh so objavljali članke o tem, kako gospod Salvini ne pozna določenih situacij na naši zahodni meji. Danes je ta gospod postal minister in izvaja te iste politike, ki jih je nekoč kot relativno nepoznan politik že izvajal.

Torej, minister, zanima me, kako bomo v ta dialog vključili tudi druge države, evropske institucije. Ali ste razmišljali o tem oziroma ali boste in kdaj boste predstavili naš pogled tudi na Svetu ministrov za zunanje zadeve ter vključili vse potrebne institucije, zato da zavarujemo tisto, kar je tudi gospod Jožef Horvat prvotno rekel, enega od štirih stebrov Evropske unije ali pa vsaj njene ideje. Ključnega pomena je reagirati tukaj in zdaj. In seveda naša prošnja in želja je, da se v ta postopek vključi tudi sam predsednik Vlade in skuša s kolegom predsednikom italijanske vlade na nek način ta dialog dvigniti na višji nivo, na višjo raven, ter tako kot temu pritiče, vključiti tudi vse evropske institucije. Hvala lepa.

Besedo dajem gospe Moniki Gregorčič. Pripravi naj se mag. Andrej Rajh.