Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Sem Peter Gregorčič, pobudnik ustavne presoje UI-269/12.

Lep pozdrav vsem skupaj! Pri zadevam kot eni izmed pobudnikom, ki smo leta 2014 uspeli na Ustavnem sodišču ne gre zgolj za šolnino, gre za svobodo izbire. Gre za načelo varovanja človekovega dostojanstva, ki izhaja iz opredelitve Slovenije kot demokratične republike, zato je v Ustavni demokraciji človek subjekt in ne goli objekt oblastnega delovanja. Njegova samouresničitev kot človeka pa je temeljni namen demokratične ureditve. Temu bi moralo slediti tudi šolstvo, ki je - tukaj se strinjam s predlagateljem - pri nas dobro in dostopno vsem. V večini ga sestavljajo državne šole. Majhne, zelo majhen skoraj neznaten delež pa je tudi nevladnih šol. Izraz sem uporabil namenoma, da poudarim, da te šole ustrezajo vsem značilnostim nevladnih organizacij v javnem interesu. Nevladnih šol namreč ni ustanovila države, so nepridobitne, ne profitne ter delujejo v javnem interesu, saj od pridobljene izobrazbe nimajo koristi zgolj posamezni učenci temveč javno veljavna izobrazba služi tudi splošni koristi. Nevladna šola je torej javna natanko toliko kolikor državnega financiranja prejme, to je dela dostopno vsem in vsakomur. Predlog, o katerem odločate v resnici zmanjšuje obseg javnega in vsem dostopnega šolstva. Če bo sprejet bodo nevladne šole dejansko postale zasebne. Privoščili si jih bodo lahko zgolj še tisti, ki bodo dovolj premožni. Kot smo danes že slišali bi lahko bil predlog v nasprotju z več členi ustave. Poleg tega za naslednjih 9 let zgolj podaljšuje veljavnost zakonskega določila, za katerega se je Ustavno sodišče že izreklo, da je protiustavno. V tem obdobju pa stanje pobudnikov celo slabša, čeprav bi ga moral izboljšati. Poleg tega z ukinitvijo financiranja razširjenega programa predlagana novela onemogoča uresničitev ciljev vzgoje in izobraževanja. Prepričan sem, da je naše šolstvo dobro in vsem dostopno prav, zaradi smiselno in ustrezno izbranih ciljev. Med njimi so tudi uveljavljane možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja. Zagotavljanje enakih možnosti za vzgoje in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij. Spodbujanje skladnega telesnega spoznavnega, čustvenega, moralnega, socialnega in ja tudi to piše v zakonu duhovnega razvoja posameznika, omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnosti in interesi vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe. Teh ciljev brez razširjenega programa preprosto ni mogoče uresničiti, zato bi ukinitev ali manjše financiranje tega dela programa imela dolgoročne posledice. Posebej bodo namreč prizadete najmanj sledeče skupine učencev. Najprej učence z učnimi težavami, ker ne bodo mogli doseči obvezno osnovnošolsko izobrazbo. S tem bo onemogočal razvoj njihove pozitivne samopodobe, kar ima vselej negativne učinke tudi na družbo kot celoto. Prizadeti bodo posebej nadarjeni učenci, ker se ne bodo zmogli razviti v izjemne posameznike, ki pazite, v vseh zgodovinskih obdobjih in v vseh družbenih ureditvah predstavljajo temelj napredka družbe kot celote. Najbolj pa bodo prizadeti učenci, iz socialno manj spodbudnih okolij, ker ne bodo imeli enakih možnosti izbire in to zgolj na podlagi gmotnega položaja, ki predstavlja osebno okoliščino iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Poleg tega ta novela odpira izjemno nevarno interpretacijo, da razširjen program ni obvezen del javno veljavnih osnovnošolskih izobraževalnih programov. To lahko na dolgi rok resno ogrozi zagotavljanje kakovostne izobrazbe tudi v javnih šolah. Zgodi se namreč lahko, da bo neka druga večina v Državnem zboru v prihodnosti pozabila razloge, ki bi vas morebiti vodili v tem mandatu. Posledično bo tako zakonsko rešitev ta druga večina lahko razširila tudi na javne šole na način, da bi finančno breme teh vsebini sčasoma prelagala in naposled v celoti preložila na pleča starše tudi v javnih šolah. Kot smo slišali predstavnika Državnega sveta se to danes že dogaja. V kolikor bo tak predlog sprejet pa bomo prišli tudi v shizofreno situacijo, kjer bo neobvezno glasbeno izobraževanje financirano bolj od obveznega glasbenega izobraževanja.

Spoštovane poslanke in poslanici, ob že sedmem poskusu uveljavitve obvezne odloča Ustavnega sodišča se zdi, da je problematika sistema. V Sloveniji imamo namreč še vedno ne spoštovanih kar 14 odločb tega sodišča, kar resno ogroža našo demokratično ureditev. Sprejem novele, za katero je že nedaleč vidno, da je ustavno vprašljiva zagotovo ne bo pripomogel k rešitvi tega sistemskega programa, prej nasprotno. Tovrstno problematiko bi to poglobilo. Utrdilo bi namreč napačno prepričanje, da odločbe sodišč niso obvezne, če le imajo za to na voljo parlamentarno večino.

Hvala lepa.