Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Predlog zakona v rednem postopku je bil ZPS dodeljen v petek, 21. junija in v petek je bila podana tudi zahteva za sklic nujne seje odbora, ki je bila sklicana za danes popoldne in zaradi navedenih časovnih omejitev ste lahko pisno mnenje prejeli šele danes dopoldne. Kot smo poudarili že v pisnem mnenju je naloga ZPS proučiti skladnost predlogov zakonov z vsemi določbami Ustave kot teh razlaga Ustavno sodišče v času sprejemanja predloga zakona, zato lahko presoja ali predlog zakona ustrezno uresničuje točno določeno odločbo Ustavnega sodišča, ki so predlagatelje vodile pri pripravi predloga zakona pomeni le izhodišče, iz katerega mnenje ZPS izhaja ne pa tudi okvirja, ki bi določal meje njegovih nalog. Pisno mnenje je precej obsežno, zato bomo izpostavila le glavne pomisleke, ki so se zastavili pri proučevanju ali je predlog ZOFVI-L skladen z Ustavo. To so: ali je prepoved enakosti med državnimi javnoveljavnimi izobraževalnimi programi in nedržavnimi izobraževalnimi programi, ki so pridobili javno veljavnost skladna z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva s prepovedjo diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin in s pravico do svobodnega izobraževanja. Potem, ali je znižanje obsega javnih sredstvih zasebnim šolam, ki izvajajo javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja skladno z načelom varstva zaupanje v pravo in načelom enakosti pred zakonom. Potem, ali je ohranjanje protiustavne ureditve financiranja v prehodnem obdobju skladno z načelom pravne države, z načelom delitve oblasti in z odločbo Ustavnega sodišča U-I-269/12, ki jo predlog zakona želi uresničiti. Na koncu, ali je prepoved zasebnim šolam zaračunavati šolnino, pri čemer bi se prepoved lahko raztezala na celotni izobraževalni program skladno s pravico do svobodnega izobraževanja. Ugotavljamo, da se temeljna pomanjkljivost predloga ZOFVI-L kaže v tem, da ni sorazmernosti med zelo ozko določenimi cilji predloga zakona. Kot cilja sta navedena le uresničitev že omenjene odločbe Ustavnega sodišča in zaščita javnega šolstva in predlaganimi zakonskimi ukrepi, ki pa globoko in široko mestoma pa tudi ne dosledno posegajo v obstoječi sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Zakaj so vse predlagane spremembe potrebne predlagatelj namreč ne pojasni oziroma njegova pojasnila niso skladna s sistemsko ureditvijo javnih služb.

Na kratko pa bi se vseeno dotaknila samo še predlagane uvedbe nove kategorije nedržavnih izobraževalnih programov, ki so pridobili javno veljavnost, ki jih predlog zakona ločuje od tako imenovanih državnih javnoveljavnih izobraževalnih programov. Zakon zahteva, da se ne državni programi razlikujejo od državnih programov, pri čemer ne navaja vsebinskih kriterijev, po katerih bi se ta različnost ugotavljala. Po našem mnenju je torej ta gola zapoved različnosti le drugo ime za prepoved enakosti med državnimi in nedržavnimi izobraževalnimi programi, ki učencem in njihovim staršem ne omogoča večje izbire temveč jim izbiro jemlje in jo prenaša na Strokovni svet za splošno izobraževanje. Ta bo ugotavljal ali je različnost med programi podana. Če bo podana bodo učenci lahko pridobili javnoveljavno izobrazbo, če pa ne bo podana učenci javnoveljavne izobrazbe ne bodo mogli pridobiti.

Hvala za besedo.