Hvala lepa, gospod predsednik. Dame in gospodje, poslanke in poslanci!

Nekaj stvari se mi zdi prav, čeprav smo že opravili splošno razpravo, prvo splošno razpravo v parlamentu, pa se mi zdi prav pri predlogu tega zakona vendarle ponoviti.

Tisto, kar je bil osnovni namen tega predloga zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je seveda na eni strani uresničiti odločbo Ustavnega sodišča in na drugi strani seveda tudi urediti, in tule zelo jasno poudarjam, urediti pogoje zato, da se pravzaprav za delovanje zasebnih osnovnih šol. V javnosti se velikokrat poudarja, da gre za zaostrovanje pogojev, pa ni temu tako. Gre zgolj in samo za urejanje, zato ker opažamo pri svojem delu, da seveda zakonodaja, pa ne gre samo za zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, temveč tudi za nekaj ostale zakonodaje, ki je sedaj stara že 20 in več let, da se seveda pojavljajo neke nedoslednosti. In na neki točki je treba te zadeve urediti. In s predlogom tega zakona poskušamo točno to. Poskušamo urejati zadeve, ki se tičejo financiranja in pa delovanja zasebnih osnovnih šol. Pri tem bi pa rad povedal nekaj stvari. V Sloveniji smo se odločili, da bomo seveda celotno skupnost razvijali na način solidarnosti. Torej, na način pravičnosti, tudi pravnosti in seveda solidarnosti. In Slovenija je skupnost, kjer vsem zagotavljamo enake možnosti, enake možnosti v tem smislu, da razvijajo svoje talente in pa možnosti za polno, ustvarjalno ter seveda povezano življenje. In javno šolstvo je tisto, ki je odprto, dostopno vsakomur, kjerkoli že živi, ne glede na to ali živi v mestu ali živi v vasi ali živi na periferiji ali seveda v samem centru katerekoli od slovenskih mestnih občin. Samo javno šolstvo ima mrežo povsod in samo javno šolstvo je pravzaprav ključno orodje za zagotavljanje enakih možnosti za vse. To je tudi ključni mehanizem, šolstvo, ki je široko dostopno vsem je seveda ključni mehanizem za vse, zato da vsakemu posamezniku in vsaki posameznici lahko omogočamo družbeno napredovanje, ne glede na socialno okolje iz katerega izhaja, ne glede na to iz katerega takšnega in drugačnega ekonomsko-socialnega ali siceršnjega okolja izhaja. In za Slovenijo je to, da niti enega talenta ne pustimo zadaj pravzaprav ključnega pomena, ključnega pomena zato, ker nas je preprosto premalo, preprosto premalo nas je, da bi lahko talente kogarkoli zanemarjali in znanje je ključnega pomena za prihodnost te države. Da bi do tega prišli seveda moramo omogočati enakopraven ter enak dostop do kakovostnega znanja veščin in pa kompetenc. In to velja za vse in to mora biti dostopno vsem. Zaradi tega želimo slovensko šolstvo tudi v prihodnje razvijati tako, da bo znalo odgovarjati naključne izzive prihodnosti, da bo znala odgovarjati na tehnološke, ekonomske, okoljske, socialne, politične in varnostne spremembe. Zaradi tega pa naj bo to zgolj ob robu te debate smo se lotili tudi priprave Bele knjige prihodnosti slovenskega izobraževanja, zato da posodobimo pristope, opolnomočimo učitelje, oblikujemo še bolj vključujoč odprt ter demokratičen šolski prostor. Da bi ohranili te enake možnosti dostopa do znanja, zato s predlagano novelo izenačujemo obseg financiranja obveznega programa javnih in zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavne programe, natančneje določamo tudi pogoje za financiranje zasebnih šol, ker hočemo ob kakovostni javni šoli vsem tistim staršem, ki želijo pravico do izbire, to pravico tudi omogočiti. In z jasno določitvijo standardov tudi določamo kaj naj bo osnovni standard znanja, kaj naj bo obseg znanja in kompetenc, ki ga želi in mora pridobiti vsak otrok ne glede na to ali je vpisan v zasebno ali javno šolo. Zaradi tega določamo, da je treba izvajati vsebine, poudarjam vsebine ne predmete obveznih predmetov, poudarjamo tudi to, da v urejanju razmer, da naj bi poslej tako kot je to že bilo pred 2000 letom ali nekaj let kasneje, torej, da bi morali v prvi razred imeti vpisana dva oddelka. V javnosti sta tudi dve interpretaciji, in sicer ena na eni strani, da s tem zaostrujemo pogoje za ustanavljanje zasebnih šol, ja, lahko se tako pogleda, ampak po drugi strani pa nenehno dobivamo pritožbe staršev kako ni vpisnih mest v tej šoli. In dva oddelka tudi rešuje vprašanje vpisnih mest, gre tudi za vprašanje socializacije, gre za vprašanje socialne izključenosti, getoizacije in tako naprej. Urejamo tudi vprašanje zaposlenih, torej ne bi želeli, da je v zasebnih šolah, da bi recimo prihajalo do kakršenkoli prekarnosti zaradi tega urejamo tudi kar se tiče teh zadev. Da bo čisto jasno prav je, da država omogoča staršem pravico do izbire in to se manifestira že s tem, da je v Sloveniji omogočeno ustanavljanje zasebnih šol s programi, ki jim je kasneje priznana javna veljavnost. S tem v skladu z mednarodnimi standardi tudi določamo minimalne standarde, ki jih mora nek izobraževalni program izpolnjevati zato, da pridobi javno veljavnost. Sem pa že tako kot sem tudi poudaril v samem Državnem zboru v plenumu v prvem branju, vendar pravica do izbire ni enaka pravici do financiranja. Standard financiranje je glede obveznega programa določilo Ustavno sodišče, čeprav berem mnenje Zakonodajno-pravne službe iz 2.11.2018 se Ustavno sodišče o razširjenem programu ni opredeljevalo. In zaradi tega, da bo tudi tu ta zgodba jasna želimo prav posebej reči, da ne želimo posegati v pravice kogarkoli, te pravice so jasne in so določene tudi z mednarodnimi pakti. Te pravice so in te pravice bomo seveda spoštovali.

Bi pa rad na koncu seveda tudi poudaril, da ne gre zgolj in samo za neko tehnično izvršitev odločbe Ustavnega sodišča, ampak za neko celovitejšo vsebinsko spremembo, ki seveda sledi začrtanemu prvotnemu cilju. To pa je kakovostna, vsem dostopna, neizključujoča, nazorska, nevtralna mreža javnih osnovnih šol za sedanje in pa seveda za prihodnje generacije, zato da bo vsakemu otroku prav posebej omogočeno in dostopno pridobivanje znanja, kar ga bo v družbi prihodnosti naredilo ne samo konkurenčnega, ampak tudi zadovoljnega.

Hvala lepa.