Seveda. Najlepša hvala za besedo. Moje ime je Sanela Talič in prihajam iz nevladne organizacije Inštitut Utrip, kjer opravljamo vlogo vodje preventivnih aktivnosti.

Za začetek bi samo povedala, da vem, da ste predlagatelji novele izredno zaposleni ljudje in da se seveda niste sami osebno imeli časa bolj podrobno posvetiti strokovnim argumentom in ste to delo častno zaupali predstavnikom tobačne industrije, ki so se seveda na vratih pojavili, še preden ste pomislili na njih. Verjetno se niste zavedal, da zna tobačna industrija manipulirat tudi z vami, ne samo z mladimi in več kot očitno iz prebranega v noveli, so zmanipuliral strokovna dejstva in jih zapakiral in posredoval javnosti točno tako, kot oni želijo, vemo pa, kaj je v ozadju teh sporočil.

Najprej bi se usmerila v del, ki govori o preventivi in sicer smo v uvodnih besedah slišali nekaj o ozaveščeni in o tem, kako bi morali svoje aktivnosti bolj usmerjat v to smer. Verjamem, da vsi poznate zgodbo o Adamu in Evi. Adam je, čeprav je vedel, kaj ga čaka, če bo ugriznil v jabolko, to vseeno naredil. Kam bi šla zgodba, če ne bi bilo tega jabolka, ne vemo. Torej, zelo naivno je pričakovat, da se bomo zgolj z oklepanjem ozaveščanja lahko nadejal želenih rezultatov in iz sodobnih spoznanj, s področja preventive, vemo, da ozaveščanje predstavlja mogoče desetino celostnega kompleksnejšega pristopa na področju preventive, če se v predlogu, če citiram, če se poraja vprašanje, kateri ukrepi so cenovno in dejansko najbolj učinkoviti, imam za vas veselo novico – v zadnjih tridesetih letih se je na področju preventivne znanosti nakopičilo ogromno argumentov, spoznanj in rezultatov, ki govorijo o tem, kam bi se splačalo usmerjati naše aktivnosti, predlagam, da pocukate za rokav strokovnjake, ki jih premore ta naša ljuba državica, z različnih področij. Gre za strokovnjake, ki imajo tudi mednarodno veljavo in če samo preverim, kolikokrat ste kontaktiral predstavnike javnih inštitucij, mislim, da je odgovor preprost – okrogla ničla.

Drugo dejstvo, ki ga lahko preberemo ali pa argument, ki ga lahko preberemo v noveli je, da sodobni preventivni programi temeljijo tudi na ukrepih, ki se dotikajo posameznikove odgovornosti, njegovega socialnega in življenjskega opolnomočenja ter vse bolj tudi vzgoje. Tukaj zelo dobro vidimo, kako tobačna industrija odgovornost prelaga na vse nas, ki danes sedimo tu. Če se ne zavedate, tudi vsi mi vzgajamo naše otroke in tudi z vsem tem, kar smo v preteklih dneh v javnosti povedal in zdaj je na nas, da se odločimo, ali bomo vzgajal v eno smer, v smeri splošnih vrednot, za katere mislim da, še vseeno živijo in so močne in da pokažemo otrokom, da se da v sodobnem svetu živeti tudi moralno in etično, druga smer pa predstavlja vzgojo v smeri, ne vem, promocije lastnih interesov preko vseh sredstev. Sodobni preventivni programi, ki jih omenjate v noveli, že dolgo časa niso več sodobni. Sodobna preventiva ponuja namreč številne ukrepe za katere vemo, da delujejo, grenka realnost preventive pa je, da nikoli ne vemo kateri ukrepi delujejo na kateri del populacije. In tako na primer lahko določen ukrep name vpliva drugače kot recimo na mojo sosedo na desni strani, ampak nismo mi tisti, ki se bomo po principu otroških izštevank šli tega kaj bomo sprejeli in česa ne bomo. Če nas resnično skrbi za zdravje ljudi, bomo strmeli k temu, da sprejmemo čim več teh predlaganih ukrepov in to čim prej.

Druga stvar, ki me je zbodla, zelo prozorno. Ciljate na odgovornost posameznika. To je segment za katerega vemo, da se ga poslužuje alkoholna industrija in zdaj se ga seveda poslužuje tudi tobačna industrija, ki se zelo dobro uči od sestrske korporacije. Dobro, če sem se slučajno zmotila, in da se je, ne vem, pa mogoče alkoholna industrija učila od tobačne, ni bil to moj namen, se boste že zmenili me sabo in podelili zasluge za to. Kdo za vraga na tem svetu se nekega jutra zbudi in reče kot strela z jasnega, danes je pa čudovit dan za to, da začnem uporabljati droge, kaditi, piti ali kakorkoli. Vemo, da tem stvarem ni tako, in da na naše odločitve ključni vpliv igrajo stvari, ki se dogajajo v našem okolju. In zdaj, če želimo malo potrenirati, se lahko tudi vprašate, ali je bila vaša odločitev, da v javnost spravite to novelo, res vaša svobodna odločitev ali je mogoče na to imelo vpliv kaj drugega. Zgolj za neko kratko aktivnost.

Torej, danes v sodobni preventivni znanosti ne ločujemo med modeloma, kot jih imenujete v noveli. Oba modela, se pravi, usmerjanje v ukrepe, državne ukrepe oziroma politiko in njene ukrepe, ter usmerjanje v posameznika, sta v bistvu pristopa, ki hodita z roko v roki in nismo mi tisti, ki bomo zdaj odločali katere ukrepe bi bilo smotrno uporabljati in kater ne. V preventivni znanosti se o tem ne pogovarjamo, strmimo k temu, da jih integrirano in sistematično povezujemo v naše preventivno delovanje.

Naj za konec, naj samo, glede na to, da je čas popravnih izpitov, da si damo priložnost, in da bo tudi to danes popravni izpit za to, da popravite svojo odločitev in želim si, da te naprave, ki jih boste na koncu vzeli v svoje roke, ne bodo prispodoba za zdrave ljudi, predvsem mladih s katerimi se boste na koncu poigračkali. Zaključila bi pa z eno lepo mislijo oziroma citatom Martina Luthra kinga, pa malo ga bom priredila, mislim da je danes pravi čas, da se naredi prava stvar. Jaz še vedno zaupam v pravo odločite.

Hvala.