Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani prisotni.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 4. izredni seji. Komisija je bila seznanjena z nasprotovanjem predlaganim rešitvam s strani Ministrstva za zdravje, Ministrstva za finance, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter nevladnih organizacij, ki so se udeležile seje komisije: Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Mladinske zveze brez izgovora Slovenija, Nacionalne mreže nevladnih organizacij s področja javnega zdravja 25 x 25 ter Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj.

Komisija ugotavlja, da je mnenje stroke, s področja zdravstva in zaščite javnega zdravja ter nevladnih organizacij glede primernosti posameznih, že sprejetih, ukrepov, tudi ob obravnavi tokratnega predloga zakona jasno, vsi mu nasprotujejo. Navedeno mnenje bi zato po mnenju komisije morali upoštevati. Nevladne organizacije in Nacionalni inštitut za javno zdravje vam bodo svoja stališča lahko podrobno predstavili sami, zato se bom v svoji predstavitvi osredotočil zgolj na razpravo članov komisije.

Komisija je v mnenju opozorila, da je tobačna industrija s svojo veliko finančno močjo dolga leta uspela blokirati strokovna mnenja v zvezi s posledicami kajenja in primernimi ukrepi za zmanjšanje uporabe tobaka, česar ne bi smeli več dopuščati. Tobačna industrija je v veliko segmentih preveč močen igralec na slovenskem in svetovnem trgu, da bi lahko z lahkoto in popolnoma zajezili negativne posledice njegovega delovanja. Komisija prav tako meni, da bi bilo treba, kadar se na eni strani na tehnico predstavlja ekonomske koristi države ali določene branžne industrije ter na drugi strani, javno zdravje, absolutno prevladati slednje.

Komisija se strinja z / nerazumljivo/ Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter nevladnih organizacij, ki so se udeležile seje komisije, da se predlagatelj v uvodu v predlogu zakona sklicuje zgolj na določene navedbe, ne pa na znanstveno priznane in neodvisne študije. Komisija pri tem uvedbo enotne embalaže in tobačnih izdelkov prepoznava kot / nerazumljivo/ splošno korist prebivalstva, ki glede na izkušnje iz tujine, lahko bistveno pripomore k doseganju zastavljenih ciljev, glede zmanjšanja kajenja. Komisija tudi po močnih odzivih tobačne industrije sklepa, da bi bil navedeni ukrep dejansko učinkovit.

Glede opozoril predlagateljev glede možnega povečanja nelegalne trgovine zaradi uvedbe enotne embalaže tobačnih izdelkov komisija meni, na podlagi pojasnil finančne uprave, da je oceno posledic navedenega ukrepa na nelegalno trgovino z tobačnimi izdelki nemogoče podati. Komisija se zaveda, da uvajanje enotne embalaže in tobačnih izdelkov predstavlja zgolj enega od možnih načinov vpliva za zmanjšanje kajenja. Kot dodatne ukrepe zato v razmislek predlaga izrazito zvišanje cen tobačnih izdelkov ter občutno zvišanje trošarin na tobačne izdelke, ki bi jih namenili tudi za odpravljanje posledic kajenja. S tem bi na eni strani omejili ponudbo in na drugi povpraševanje, hkrati pa zagotovilo prepotrebna dodatna sredstva za preventivne aktivnosti in pokrivanje stroškov zdravljenja obolelih za posledicami uporabljanja tobaka.

Komisija meni, da bi bilo v prihodnje treba več naporov vlagati v ozaveščanje prebivalstva in preventivne aktivnosti. Pri tem se komisija zavzema, da bi bilo na voljo več sredstev za preventivne aktivnosti, neodvisno od predložene novele zakona pa podpira tudi vzpostavitev posebnega sklada, v katerega se je namensko zbirala sredstva od trošarin na tobačne izdelke. Pri tem komisija meni, da bi se navedena sredstva moralo porabiti izključno v okviru zdravstvenega sistema, ki je najbolj neposredno obremenjen s stroški preprečevanja negativnih posledic uporabe tobačnih izdelkov.

Komisija na podlagi pojasnil Ministrstva za zdravje ugotavlja, da že veljavne določbe Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, na primer opremljanje zavojčkov tobačnih izdelkov s slikami škodljivih posledic kajenja, ter izvajanje preventivnost aktivnosti, že dajejo pozitivne rezultate med mladimi, v starosti od 13 do 17 let, ki so najbolj tvegana skupina. Komisija tudi ugotavlja, da se je pod predlog sprememb zakonodaje podpisala več kot tretjina vseh poslancev Državnega zbora. Potem, ko je bil zakon v prvotni različici leta 2017 sprejet z 61 glasovi za in nobenim proti. Navedeni zakon je takrat soglasno odprla tudi naša komisija, podporo pa mu je izrazil tudi plenum Državnega sveta zaradi zavedanja o škodljivosti uporabe tobaka, tako z vidika velikih stroškov, ki jih slednja povzroča zdravstvenemu sistemu, predvsem pa z vidika številnih negativnih, tudi smrtonosnih posledic za zdravje ljudi.

Po mnenju komisije, bi sprejem novele zakona pomenil velik korak nazaj v prizadevanjih slovenske družbe, da bi se zajezilo uporabo tobačnih izdelkov, ki tako kot druge oblike odvisnosti, vpliva na zdravje državljanov, ne glede na to, ali gre za njegovo aktivno ali pasivno uporabo. Komisija je po zaključeni, bi rekel, dolgi, razpravi odločila, da predlog zakona ne podpira. Hvala za vašo pozornost.