Spoštovani vsi prisotni! Spoštovani gospod minister, civilna iniciativa! Bom zelo kratek, kajti o tem so se v preteklosti odvile že številne razprave.

Zagotovo so kajenje, tobak in tobačni izdelki izjemno škodljivi. Moj oziroma naš namen v tej celotni zgodbi pa je naslednji: na kakšen način, s katerimi elementi in zgodbami ima država možnost, da preprečuje in zmanjšuje uporabo tobačnih izdelkov, zlasti med mladimi. Moje osebno razmišljanje je - pa se bom tekom razprave morda pustil prepričati drugače -, da je prva stvar osveščanje zlasti med mladimi, ne pa restrikcija - o tem sem govoril že na Državnem svetu in drugih forumih -, in v kolikšni meri gre morda pri tej zgodbi za poseg v poslovno pobudo. Jaz si želim imeti državljane oziroma da je čim več državljanov, ki sami ločijo, kaj je prav in kaj ni prav, zrna od plev, in da pri tem sami sebi ne škodujejo. Se pravi, koliko lahko naredimo z restrikcijo, s prepovedovanjem, koliko pa lahko z osveščanjem. Ta diskusija, ki se je zdaj odvila v javni razpravi, je bila po mojem mnenju učinkovita, slišali smo lahko številna mnenja. V celoti zgodbi se pogovarjamo izključno o tem, ne pa o tem, ali tobak škoduje ali ne - tobak absolutno škoduje. In če ocenjujete vsi, da toliko škoduje, da ga prepovemo v tej državi, potem bo lahko tudi to nekoč na mizi, ampak potem moramo to predlagati.

Tako, spoštovani predsedujoči, to je v bistvu to, pa dajem priložnost nevladnim organizacijam, ki imajo tudi veliko več znanja pa vsega, da lahko tem spregovorijo.