Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu, hvala za povabilo.
Kar se tiče sodelovanja na odborih sem obljubil, da bom prišel vsaj enkrat mesečno. Idealno se je tokrat poklopilo, da so še teme, ki se tičejo odbora, kjer sem dobil tudi stalno mesto, torej Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.
Zdaj pa… ampak ideja zaradi česar sem se pa tokrat javil, je pa nekaj drugačnega. Tisto, kar je Finsko predsedovanje s to idejo ekonomije blaginje pravzaprav postavilo, je nekaj kar se da običajno pričakovati ravno od skandinavskih držav, še zlasti pa od Finske. Torej vsebinski prispevek k predsedovanju, na način, da se odpirajo nove teme, ki lahko v marsičem spremenijo obstoječi pogled tako na ekonomijo, kot tudi na delovanje celotnega sektorja. Ne govorim samo za socialo, govorim na splošno v bistvu, ker ko enkrat jemlješ ekonomijo blaginje resno, ugotoviš, da je najverjetneje v neke nasprotju s tistim, kar je običajno ekonomsko razmišljanje, ki temelji zgolj na redkosti kot izhodišču. Torej, ekonomija tega, da imamo redke dobrine in da je treba z njimi v bistvu zgolj minimalizirati oziroma poskrbeti za to, da so čim manjši stroški in da je rast čim večja. Še vedno pa je znotraj tega koncepta nekaj kar je potencialno problematičnega in to je v bistvu pristajanje na trajnostno rast kot izhodišče. Čeprav bi bilo glede na cilje, ki jih imamo znotraj Združenih narodov in tudi ti pomembni cilji so tudi za Evropsko unijo pomembni, torej trajnostni razvojni cilji, katerim smo se zavezali. Pravzaprav ti govorijo o trajnostnem razvoju, ki je precej širši pojem. Se pa glede na to, kakšni naj bi bili ti učinki na GDP oziroma na bruto družbeni proizvod, kakšen naj bi bil na produktivnost – to do določene mere le reflektira tudi v samem konceptu, zaradi tega, ker je v tem konceptu – ne da se kratkoročnih učinkov izračunati. Gre za dolgoročnejšo vključujočo družbo, ki odpravlja neenakosti, številne neenakosti, tudi med državami in znotraj njih, pa ni treba samo tiste, ki so recimo komu sporne, izpostavljati, čeprav so seveda tudi te vključene. V čem, zakaj je torej to pomembno? Zaradi tega, ker se vidi, kaj lahko država prispeva, če naredi nekaj maksimalno svojo nalogo. Prispeva nov koncept, nov pojem v razpravo, ki lahko spremeni marsikaj v trenutnem dogajanju znotraj Evropske unije. Ne pričakujem, da bo naša država toliko uspešna, da bi lahko to na tak način postavila, je pa res, da so nam bili Finci vedno zgled. Zgled so nam zaradi tega, kako tale odbor deluje, ki smo ga na pol kopirali in si želim, da bi vsaj na pol kopirali tudi njihov vsebinski prispevek. Ni pa veliko več časa pravzaprav na številnih področjih in zadevo odpreš na enem področju, potem pa je toliko medsektorska, da lahko vpliva na številne druge. In v bistvu bolj manj hočem zgolj opozoriti, da so takšni konceptualni prispevki pomembni. Čeprav komu zgleda, da je to zgolj blebetanje, pa ni, ker vpliva tudi na številne druge zadeve in omejuje pot, kamor lahko Evropska unija znotraj danega predsedovanja gre.
Toliko sem hotel samo, drugače pa z veseljem pridem in bom še številnikrat tukaj, če bo le možnost.