Po razpravi kolege Lisca vidimo kaj je načrt desnice dejansko. Ukinitev in razgradnja sklada, čimprejšnji zaključek denacionalizacijskih postopkov. Skratka, sklad, ki naj bi gospodaril s kmetijskimi zemljišči je nepotreben. In to je pravzaprav največja skrb mene in verjamem tudi gospoda Cveta Zupančiča, ki sedaj nima besede, pa upam, da bom vsaj delno zastopala vaše stališče.

Če naj parafraziram enega našega kolega, po potih letih parlamentarizma je meni polna malha takšnega delovanja Državnega zbora, kjer parlamentarci nimamo prav nobene moči. Pa vam bom razložila kaj mislim s tem. Sklicujete se na ustavno pravico do zasebne lastnine, ki je alfa in omega in božanstvo. Ne zavedate pa se ustavne ločitve vej oblasti. In karkoli mi tukaj sklenemo zapravljamo čas, energijo, znanje, luftamo jezike, potem to sploh ni več pomembno. Že dve leti opozarjamo na to, da sklad končuje v rdečih številkah. Minus se podvaja. Kot smo rekli, lani je bil milijon in pol, letos že tri in tako naprej. In vse pelje k temu, k razgradnji sklada in ukinitvi sklada. Vprašam vas, kot Odbor za kmetijstvo, ali je to interes slovenskega kmeta? Ali je interes slovenskega kmeta, da pride vse v roke fevdalnim gospodom nekdanjim, ki sploh ne živijo več v Sloveniji in preko denacionalizacijskih zahtevkov hromijo Sklad kmetijskih zemljišč in RKC, ki je dobil, kot vemo, veliko gozdov po denacionalizaciji, ki nikoli niti nacionalizirana ni bila. In, oprostite, temu jaz rečem goljufija. Kajti, obstajajo dokumenti, da je ogromno gozdnih površin bilo prodanih že v 30. letih. Se pravi, ne more bit denacionalizacije, ker ni bilo nacionalizacije. Že takrat cerkev ni bila lastnica teh gozdov. In danes ta ubogi sklad kmetijskih zemljišč, ki naj bi pomagal kmetu do gospodarjenja, diha na škrge in zaradi nekih političnih, ideoloških namenov te politike, predvsem desne, se naši kmetje bodo znašli kmalu tako, v taki situaciji kot je bila moja pokojna babica Marija, ki je hodila v »tabrh«, k bogatim kmetom in cerkvenim gospodom, da je dobila za »fertah« moke, da je skuhala žgance za 7 lačnih ust.

To ni interes slovenskega kmeta, dragi moji in o tem bi vam rada govorila, kajti, že leta 2016, ko smo poslušali poročilo sklada, smo ugotavljali, da so odškodnine za nezmožnost razpolage s kmetijskimi zemljišči tako visoke, da je to najboljše naložba »ever«, kjerkoli na svetu, dragi moji in seveda ni interes, da ti denacionalizacijski upravičenci, pa se ne bom spuščala v to, kdo je upravičen in kdo ni, kajti tu imamo sodbe Ustavnega sodišča, ki odpirajo neke že zaključene postopke, s katerimi se jaz osebno lahko ne strinjam, ampak, pustimo to ob strani, ampak so obresti, tako visoke, da se tem upravičencem, tako imenovanim, sploh ne splača prevzet to svojo premoženje, kajti z njim je treba, dragi moji, gospodarit.

Kmet, ko obdeluje površino, je soočen z ujmami, »povodnjami«, potrebuje delovno silo, mora potem pridelke prodat, medtem ko, če s tem gospodari sklad, oni dobijo - pa popravite me, če se motim – 7,5 % na odškodnino. Kje v življenju dobiš takšen procent? V kateri banki? In takrat smo ugotovili, leta 2016, levi in desni poslanci in smo uskladili sklep, ki sem ga jaz osebno predlagala. Kolega Lisec kima, ker je bil predsednik - takrat – odbora. »Odbor predlaga Vladi, da prilagodi zakonodajo tako, da v primeru denacionalizacijskih upravičencev, ki niso uveljavili možnosti gospodarjenja z denacionaliziranim premoženjem, sklad ni zavezan do izplačila odškodnine, ki presega višino dohodkov, ki jih je sklad s konkretno nepremičnino dejansko prigospodaril v obdobju od pridobitve te možnosti.« Kolegi in kolegice, ta sklep je bil sprejet in usklajen. In kaj se je zgodilo? Nič.

Potem sem postavila vprašanje ministru Židanu. Veste, kako izgledajo poslanska vprašanja – minister čaka, da minejo tiste 3 minute, piar dogodki pred kamerami in nič, nikoli nič. Tudi ta inštitut demokracije - kajti mi smo vodeni predstavniki ljudstva – je ničen in ljudje zato ne hodijo na volitve, ker rečejo, zakaj bi vas sploh pošiljali v parlament, če nimate nobene moči. Kdo dejansko vodi državo, vas sprašujem? O tem bi se morali pogovarjati danes. In, seveda, ker se je minister tako počasi izmuznil odgovor na moje vprašanje, smo potem sklicali nujno sejo odbora, na kateri smo predlagali, da odbor sprejme še en sklep, v katerem bo Vlado pozval, da Državnemu zboru predlaga spremembe zakonodaje, ki bo skladu omogočila preživetje in zmanjšala te odškodnine, ki so popolnoma neracionalne.

In potem je bil sprejet sklep koalicije, s katerim se je Vlado pozvalo, naj se v roku dveh mesecev – poudarjam, dveh mesecev – opredeli do že enkrat sprejetega sklepa leta 2016, pri obravnavi poročila o Skladu kmetijskih zemljišč. To je bilo decembra 2017. Od takrat, veste, da je minilo mnogo več kot 2 meseca. Potem je Vlada poslala v Državni zbor predlog avtentične razlage Zakona o denacionalizaciji, na podlagi katere naj bi se omejila ta nekontrolirana in nepredvidljiva rast odškodnin iz naslova nezmožnosti uporabe vrnjenega premoženja in potem je, kot veste, padla Vlada in koalicija SMC, Desus in SD je dala takrat na sejo Državnega zbora vse do takrat vložene vladne predloge, ampak je na to avtentično razlago, glejte no, pozabila. Bi vas rada spomnila, da je pozabila na to skupaj z novelo o zaščiti živali, ki je vsebovala nekatere zelo dobre ukrepe za boljšo zaščito živali pri nas, ampak, bolj pomembno je bilo uredit razloge za preklic in podaljšanje lovskih izkaznic, kot pa zaščitit državni sklad pred nenasitno pogoltnostjo RKC in nekih fevdalnih gospodov, ki sploh ne živijo v Sloveniji, ki jih kmetovanje v Sloveniji ne zanima, ki jih ne Slovenija, ne slovenski kmet, ne zanimajo.

Skratka in spet smo vrgli stran 1 leto in to je razprodaja Slovenije, to je zločin proti državi, kar se dogaja s Skladom kmetijskih zemljišč. No in lani smo imeli zopet, kajne, poročilo, kjer smo videli, da spet mora sklad plačat vse navedeno, kajne, in da se je odprl cel kup novih denacionalizacijskih postopkov in naš namen - lani smo spet predlagali – ker je bil naš namen rešit sklad pred tem, da bi ga plačevanja denacionalizacijskih zahtevkov cerkvi in tem nekdanjim fevdalcem in veleposestnikom dokončno potopilo, smo predlagali nov sklep – »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da najkasneje v roku enega meseca Državnemu zboru posreduje predlog spremembe zakonodaje, ki bo določila, da v primeru denacionalizacijskih upravičencev, ki niso uveljavili možnosti gospodarjenja z denacionaliziranim premoženjem, sklad ni zavezan do izplačila odškodnine, ki presega višino dohodkov, ki jih je sklad s konkretno nepremičnino, prigospodaril v obdobju od pridobitve te možnosti.«

Nihče od tukaj prisotnih poslancev, razen enega poslanca Levice oziroma dveh poslancev takrat, ni glasoval za ta predlog. Predsednik odbora, gospod Franc Breznik je rekel: »Lahko ugotovite, da ste preslišani, da v Sloveniji pač spoštujemo zasebno lastnino in da je to eden izmed najbolj spoštovanih vidikov vsake Ustave v civiliziranem delu sveta.« Tukaj gre za ideologijo in ne za civilizirani del sveta, kajti celo hrvaški kolegi so me podučili - pa so zelo katoliški, kajne? – da niti v sanjah ne vračajo RKC, v naravi in v državnem premoženju, toliko, kot Slovenija.

Mislim, kaj bo sploh še ostalo od države, vas sprašujem? Ali veste… in, zdaj, glede na zadnjo odločitev Ustavnega sodišča, obravnavamo celo zahtevke, ki so bili pravnomočni že zavrnjeni in je bila odločitev o reviziji potrjena tudi s strani Vrhovnega sodišča. Se vidi, da je odvisno od tega, kako ideološko je sestavljeno ustavno sodišče, kako ideološko stoji Državni svet in kam Slovenijo pelje? Kajti, kolegica, lahko se smejete temu, kar govorim, vendar, zaščita sklada in slovenskega kmeta ni to, da podarimo vse tujcem in RKC-ju, ki ima svoje domovanje v Vatikanu. Skratka, sklad je v rdečih številkah in kot vidimo, želijo ga ukinit. Bodo rekli, to je sklad, ki posluje slabo in ga ne potrebujemo.

Zdaj, ob vsem tem sploh ne morem mimo tega, da sploh nobenega interesa ni tukaj, da bi se sklad kmetijskih zemljišč rešil. Vas sprašujem, kolegice in kolegi, ali mi želimo rešit Sklad kmetijskih zemljišč ali ne? Če ne, naj gre v smeri, kot je kolega Lisec rekel, dajmo vse podarit, pa ga ne potrebujemo, ampak, kaj bodo slovenski kmetje rekli na to? In, v redu, kaj nas čaka po tem scenariju zdaj? Treba ga bo očitno dokapitalizirati iz proračuna. Kje pa so proračunska sredstva za dokapitalizacijo sklada? In kaj bodo rekli državljani, ki bodo iz svojih lastnih žepov spet polnili cerkveno puščico? Oprostite, nismo vsi za to. Ali pa bo sklad kmetijskih zemljišč moral začeti odprodajati svoja zemljišča in izkupički od teh prodaj bodo šli spet tem tako imenovanim denacionaliziranim upravičencem od katerih res večina sploh ne živi v Sloveniji. In ob tem bi vas rada opozorila tudi na to, da imajo nekateri taka zemljišča že ogledana, pa ne zato, da bi kmetovali ali pomagali kmetijstvu, ampak zato, da bodo po spremembah DPN in OPN tam lahko rasle lakirnice prestižnih avtomobilov ali pa, da bodo tam gradili luksuzna stanovanja in oddajali in služili na račun ubogega slovenskega kmeta, ki s to zgodbo nima nič. In samo za konec bi vas spomnila kako izgledajo te odločitve našega Ustavnega sodišča. Recimo, pri meščanski korporaciji Kamnik, ki je nastopala kot agrarna skupnost, ki je bila kršena spet ta pravica do zasebne lastnine, vendar agrarne skupnosti so iz časa srednjega veka, ko so se kmetje dogovarjali za skupno opravljanje s kmetijami in z gozdnimi zemljišči, ki so jih takrat obdelovali in to je bila tradicionalno skupnostna zemlja ne last korporacij. Ampak dobro, ista meščanska korporacija Kamnik v denacionalizacijskem postopku zahteva tudi upravno stavbo Občine Kamnik, mali grad in celo mestno pokopališče na Žalah. Juhu… Bomo zdaj zasebnikom plačevali, da bomo lahko svojce pokopavali. Mislim, res, je to prava agrarna skupnost in kam peljemo to državo, povejte mi. Predvsem pa, da naši sklepi ne pomenijo nič. O tem bi morali narediti sejo, veste, ker drugače je izguba časa, vašega, spoštovani predstavniki sklada in našega in vstati. Ustavno sodišče tudi določa, da bomo vrnili v postopke celo tiste, ki so lahko uveljavljali svoje odškodnine v Avstriji, pa jih niso. Skratka, mene zanima samo ena stvar, ali želimo ohraniti sklad kmetijskih zemljišč po načelih za katere je bil ustanovljen ali ne? Sklad kmetijskih zemljišč je po ustanovitvi firme Državni slovenski gozdovi pri katerih smo se nekateri že takrat zelo trudili, da se ne bi dogajalo kar se dogaja, ostal brez prihodkov, odhodki pa so tukaj. In očitno, povejte nam takoj, če je načrt razgradnja sklada kmetijskih zemljišč, če je to volja naše politike in države Slovenija, potem bomo vsaj vedeli pri čem smo, da se ne burimo z mlini na veter.

Hvala.