Hvala predsednik za dano besedo. Spoštovani državni sekretar, spoštovana direktorica, vsi ostali vabljeni, kolegi in kolegice, lep pozdrav.

Jaz imam srečo ali pa nesrečo, da od leta 2013 spremljam poročilo o delovanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in so določene teme, ki se od leta 2013, torej to je že tretji mandat, ko sedim kot član odbora za kmetijstvo, pojavljajo. Denacionalizacija, zakupniki, minusi oziroma plusi delovanja sklada, predvsem finančni. Oziroma drugo vprašanje tudi, ali sklad več kupuje ali sklad več prodaja. In kar nekaj časa se vrtimo v tem začaranem krogu in ugotavljamo, da vse ni idealno, da morda tu pa tam se je kaj spremenilo, ko pride pa kakšen resen predlog, kot na primer prejle, s strani predstavnika Kmetijsko gozdarske zbornice, pa se nič ne spremeni. Celo sedanja direktorica ugotavlja, da so potrebne spremembe zakona, ampak sedanja direktorica je bila prej ministrica in ve kako se to naredi. Kolega na svoji desni, gospoda državnega sekretarja povprašaš, kdaj se bodo zadeve uredile. Jaz upam, da se bodo zadeve uredile, kajti ministrstvo je napovedalo določene spremembe, ki pa meni ne zbujajo neko pozitivno upanje, da se bo na kmetijski zemljiški politiki kaj na boljše spremenilo, kajti sam osebno sem zagovornik ravno nasprotno tistega, kar zagovarja sama direktorica in tudi ministrstvo, ta je, naj sklad kupi čim več zemljišč. Jaz imam ravno nasprotno idejo, sklad naj čim več zemljišč proda oziroma, bom potem zaključil s tem, sklad se naj počasi ukine.

Kot sem prej rekel, od leta 2014 spremljam delovanje sklada, predvsem pa smo se člani tega odbora z delovanjem sklada veliko ukvarjali ob tem, ko je prejšnja vlada famozno ustanovila državno podjetje Slovenski državni gozdovi. In tukaj imam pred seboj datirano iz 28. novembra 2016, torej kmalu bo tri leta, zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z naslovom: Aktivnosti delovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, po ustanovitvi podjetja Slovenski državni gozdovi. In poleg obrazložitve smo na koncu v Poslanski skupini SDS kot predlagatelji zapisali te stavke: »zanima nas tudi strategija delovanja sklada, ki bi moral po našem mnenju za začetek spremeniti ime« Očitno je strategija sklada še vedno isto razen, da imate probleme z SDH. Verjetno je potrebna tudi sprememba Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, pa me tukaj zanima, ali se je v letu 2018 kaj naredilo oziroma v tekočem letu razmišljate še o spremembi zakona? Za zaključek smo napisali: »mogoče pa so potrebne še kakšne druge spremembe«. Danes ste dobil en predlog s strani kmetijsko-gozdarske zbornice, spet jaz dajem predlog vsem nam, razmislimo o ukinitvi sklada kmetijskih zemljišč.

Zdaj, da ne bom govoril samo o občinah, bom začel s financami, izgubami in temi zadevami. Tukaj berem, sklad je letu 2018 odkupil 131 hektarjev, pretežno kmetijskih zemljišč, v povprečju je sklad za kvadratni meter zemljišča plačal 1,84 evrov kvadratni meter. Na drugi strani, sklad je skupno prodal 14 hektarjev, torej, 1:9 je razlika med nakupom in pa prodajo, po povprečni ceni 10,5 evrov. Zakaj o tem govorim? Ker imam sam izkušnje, kako se dogaja, ne v tem licitacije, ampak v podobnih primerih, ko so do mene, vsak v dveh konkretnih primerih že prišli občani občine Sevnica in so bili sosedje zemljišč v lasti Republike Slovenije, torej z njimi upravlja sklad kmetijskih zemljišč. In med tem, ko je tam za eno parcelo, ki jo je gospod želel kupiti, samo zato, da bo lahko sam urejal, da ne bo čakal na druge upravljavce, kdaj bodo pokosili travo ob nekem potoku, potem ko je GURS to ocenil za 1,4 in še nekaj evrov vrednost, je Sklad kmetijskih zemljišč zahteval 40 evrov za kvadratni meter. In me je ta gospod vprašal, če sem jaz na glavo padel. Sem rekel, jaz nisem na glavo padel, jaz sem samo vprašal pristojne zakaj takšna razlika, da ko GURS oceni neko zemljišče po ceni 1,4, sklad zahteva za to zemljišče 40 evrov. V meni se je porodila čisto ena tako, upam, da zdravo razumska logika, očitno sklad, ne samo da skrbi za kmetijska zemljišča, ampak se gre velikega biznismena na področju kmetijskih zemljišč, s tem, če ljudje hočete kupiti naša zemljišča, boste fajn preplačali, kar pa že očitno neka fama slovenske politike, kajti mislim, da ravno trenutno poteka seja za nadzor javnih financ, kjer se ugotavlja, kako se pri nas vse multiplicira na finančnem vidiku, vse se ko je država nekje vpletena, se vse preplača. Tako, da moja logika je zelo enostavna. Sklad kmetijskih zemljišč čim prej naj v sodelovanju z drugimi deležniki, tukaj vem, da niso sami krivi zaključi postopke denacionalizacije ali pa jih očitno prepusti občinam, da se z njimi ukvarja. Kajti, če država ne zna sama poskrbeti, morda pa bodo občine bolj uspešne pri zaključku denacionalizacijskih postopkov. Jaz osebno, še enkrat, zelo javno podpiram idejo o ukinitvi sklada. To mora preiti na občine, seveda pod določenimi varovalkami. Poznamo na drugi strani tudi župane, ki bi vsak kvadratni meter neke pametne kmetijske zemlje pozidali. Tukaj mislim, da je treba ob tej ideji, če seveda bo kdaj dobila politično podporo, imeti ustrezne varovalke, da se reče, da se ne bo dogajalo tako, kot se je v preteklih letih, ko so župani pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov, vtaknili vse pod zazidljivo, tukaj ena regulativa obstaja, in upam, da bo ta vlada končno zagrizla v njo, reče se ji nepremičninski davek. Po drugi strani so pa lahko zakonsko predpisane materije v določeni zakonodaji, ko se lahko občine omeji s tem, da se reče, da se njihovi kmetijski obseg ne sme zmanjšati. Skratka, če bo nekdo župan dobil določeno kmetijsko zemljo jo lahko spremeni njeno namembnost tako, da na drugi strani nekje iz zazidane stavbne površine da nazaj to v kmetijsko. Zakaj se mi zdi, da je to pametno? Kljub temu, da imamo regijske izpostave sklada, župani, ne nazadnje tudi občinski svetniki natančno vedo kaj se kje dogaja v kakšnem zaselku, v kakšni vasi, kje je kaj državnega, kje je kaj privatnega, se lahko veliko lažje na licu mesta dogovarjajo o teh zadevah. Skratka, čim prej ukinitev sklada, čim prej da ti občinam in čim prej dokončati postopke denacionalizacije. Dokler pa bo sklad deloval pa upam, da se ne bodo pojavljale številke kot so se za leto 2018, to pa je, da se dela izguba in da se prodaja po previsokih cenah in sklad kupuje po nizkih cenah. Skratka, dokler imamo sklad naj bo racionalen in učinkovit. Državni aparat, ki, še enkrat, upam, da se ga bomo čim prej znebili. To je samo pač moje mišljenje. Hvala.