Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav poslankam, poslancem Državnega zbora in pa seveda vsem tukaj prisotnim!

Na Kmetijsko gozdarski zbornici smo to poročilo pregledali in smo tudi pripravili določena vprašanja katera sem pa predstavil že na Komisiji Državnega sveta. to mnenje je tudi na mizi. Bom pa na kratko šel skozi ta vprašanja, pač da izpostavim to problematiko, ki se je na zbornici pojavila. Seveda pri nam je bilo prvo vprašanje, kako na skladu kontrolirajo, nadzirajo tista kmetijska zemljišča skladova, ki so dana v najem, pa se na njih slabo gospodari. Se pravi, da se ali ne gospodari tako kot bi se moralo ali pa, da so zapuščena in pač potem je bilo tudi v podatkih obrazloženo, da se to kontrolira z določenim procentom in glede na to so ugotovili v lanskem letu, v letu 2018 pri dvajsetih zakupnikih napake in potem pri teh dvajsetih so v šestih primerih odpovedali pogodbo. Mi smo na zbornici mnenja, da bi to moralo biti še bolj striktno kontrolirano, kajti vemo, da imaš včasih tudi zakup kjer je več zainteresiranih za ta zemljišča, pa na koncu koncev nekdo slabo gospodari na teh zemljiščih. Vidi se tudi sporočilo, da so največji zakupniki podjetja. Se pravi, da kmetje kot posamezniki, kot fizične osebe je tega manj. Na desetem mestu najdemo celo zavod za gozdove, kar nam je bilo zelo čudno, kako da zavod za gozdove, kajti na koncu koncev vsa gozdna zemljišča so šla pod SIDG. In potem je bilo tudi povedano, da gre to običajno za površine kjer so nekako umeščene sredi gozdov in pa so tudi največkrat to površine, ki so namenjene divjadi in tovrstnim aktivnostim. Že vsa leta poudarjamo na problem licitacije. Se pravi, za ista zemljišča, ki jih sklad oddaja, se javi več zainteresiranih pod istim pogojem in v tem primeru sklad izvaja licitacijo, se pravi, sprejem ponudb za najvišjo ceno. Tisti, ki največ ponudi, tisti tudi tisto zemljišče dobi. Za Kmetijsko gospodarsko zbornico je to popolnoma nesprejemljivo, kajti prišlo je do tega, da so nekateri za določena zemljišča, ki niti niso vedeli koliko je konkurenčna ponudba, ponudili tisoč evrov in kaj hitro ugotovili, da je to čisto preveč, ampak to je preplačano in po drugi strani mislim, da Zakon o skladu sploh tega ne dovoljuje, pa vendar se je to zgodilo. Je pa res, da na tej seji komisije je direktorica zagotovila, je rekla, dajte pripraviti boljši predlog kot je licitacija, pa ga bomo upoštevali, se pravi, s spremembo njihovega pravilnika. Mi smo to že dvakrat v preteklosti poslali, ampak prejšnja direktorica ali pa, ne vem, svet ni bil naklonjen temu, tako da bomo to ponovili in bomo pripravili kriterije, kajti po našem je zelo močan kriterij tudi ta oddaljenost kmetije ali pa uporabnika od teh zemljišč. Ne more nekdo, ki je, ne vem, 20 kilometrov ali pa 30 daleč od teh zemljišč, pa največ ponudi tista zemljišča kot prednostno dobiti.

Dve leti kar je sklad, samo sklad kmetijskih zemljišč in nič več gozdov, se pojavlja, izguba na skladu. Se pravi, najprej v 2017 mislim, da je bilo milijon pa pol, zdaj je 3 milijone 400. Mi imamo tukaj bojazen, edini prihodek pri skladu je najemnina. Se pravi, prej ko so bili še gozdovi, so bili prihodki veliki, daj so pa prihodki relativno nizki in na eni strani bo zgodba, na drugi strani pa edini prihodek najemnina in imamo veliko bojazen, da bodo tukaj apetiti po dvigu najemnine silno rasli in to bo en nov udarec za najemnike, tudi kmete, ki ta zemljišča imajo v najem. Čeprav ste zaenkrat zagotovila, da se to ne bo zgodilo, ampak na to bodo veliki pritiski, tako da, to smo že prej opozarjali, da je to lahko problem in se tudi v prihodnje bojimo, da bo to še bolj izbilo. Želimo tudi to, da se čim prej ta razmerja uredijo, se pravi, da se zemljišča, ki so zazidljiva, stavbna, da se dajo občini in občina da odstopi kmetijskemu skladu, da se ta relacija uredi. Hkrati je bilo tudi opozorjeno, da bi bilo zelo dobro, ko bi ta del kot je bilo povedano, ko gre, ko ima sklad solastniška zemljišča, da bi se ta razmerja uredila, če drugače ne, s komasacijo, se pravi, da bi le znotraj določenih območij, parcel, ki so solastniška, se nekako ugotovilo kdo ima kje, da bi se lahko na teh zemljiščih tudi gospodarilo. Tudi to smo opozorili, ko je bilo že povedano, da v tej situaciji kot je, je popolnoma nesmiselno ali pa brez vsakega pomena, da sklad plačuje 10 procentov v državni Holding, tako da to bi bilo potrebno urediti. Jaz bi k temu dodal še en komentar, ki me v prihodnosti skrbi, kar se sklada tiče. Že prej sem omenil, da sklad bo v prihodnje glede na obveznosti, ki jih ima, deloval z izgubo. Po drugi strani pa pripravljamo Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki pa želimo, da država čim več zemljišč odkupi. Jaz sem bil na razpravi za to v Državnem svetu, ko se je pa začelo govoriti o ustanavljanju regij. In prvo vprašanje je bilo, kaj je s skladom kmetijskih zemljišč, kaj ni to največje centralizacija v državi. In ta stvar me je pa malo zaskrbela, kajti na eni strani se bo prikazovalo sklad kot zgubaša, na drugi strani pa centralizacijo in želje po temu, da se to razgradi na lokalni nivo. Ogromni apetiti v smislu je to kapital za občine, pokrajine, in pa hkrati tudi nek razvojni potencial, ki ga župani tudi imajo. Na drugi strani pa seveda je lahko to nož v hrbet kmetijski zemljiški politiki. Se pravi, dal sem en tak komentar zaradi tega, ker me zanima in tudi skrbi v prihodnje, če bo sklad še naprej prikazoval ali pa imel izgubo, bodo rekli, saj itak to izgubo ne bomo gledali. Na drugi strani pa silni apetiti po decentralizaciji v nadaljevanju. Se pravi, mogoče sem prehitro to odprl, ampak se mi zdi, da je prav, da se tudi o tem govori.

Hvala lepa.