Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v našem imenu, v imenu naše ministrice in tudi v mojem imenu. Mi na nek način ocenjujemo, da sklad deluje na nek način skladno s samo ustanovitvijo, samimi plani dela. Bi izpostavil morda nekatere zadeve iz tega poročila in ob tem morda podal že kakšno informacijo tudi o delovanju sklada za leto 2019 do sedanjega obdobja, ker mislim, da je prav, da morda tudi s tega zornega kota poskušamo peljati tudi današnjo razpravo okrog delovanja sklada.

Zelo nas veseli, da se je sklad s svojimi aktivnostmi zelo približal dejanskim uporabnikom sklada, tudi z mobilnimi izpostavami kjer enkrat tedensko posluje na še dodatnih lokacijah na petih občinskih upravah. Moramo povedati, da res intenzivno oziroma tudi sami intenzivno poskušamo sodelovati pri skladu kolikor je to mogoče pri prenosih, kar je direktorica že omenila, za ureditev lastništva še vedno je bilo na koncu lanskega leta 180 tisoč parcel nerešenih. V letošnjem letu, mislim, da imamo pravo informacijo, se počasi približujemo številki 160 tisoč nerešenih parcel. Pomeni, da je smer prava in tudi sedaj ko se z občinami pogovarjamo v delovni skupini za zniževanje stroškov občin, vedno znova tudi tukaj prosimo vse občine za odzivnost v tem delu.

Poudaril bi, da je v lanskem letu slad nakupil 131 hektarjev, v letošnjem letu do sedaj smo že na okoli 250 hektarjih, da v tem obdobju tudi ob nastopu nove direktorice se sklad redno javlja na nakupe in je nekako v dobrih 20 odstotkih uspešen pri vseh prijavah za nakup kmetijskih zemljišč in ker se res striktno javlja sklad na vse nakupe oziroma na vse namere o prodaji na oglasnih deskah je ta številka praktično že v tem trenutku skoraj enkrat večja, kot v celem lanskem obdobju. Kar menimo, da je prav, da je pravilna odločitev. Ne nazadnje je, velik del teh nakupljenih zemljišč tudi v letošnjem letu ravno na tem desetkilometrskem pasu ob meji Slovenije z ostalimi državami, s čimer tudi odgovarjamo na nekatere pobude, o katerih smo se tudi na tem odboru že pogovarjali, da vendarle obdržimo slovensko zemljo kot zemljišča v slovenskih rokah.

V skladu, kot je že direktorica omenila, sklad gospodari s slabimi 60 tisoči hektarji. Intenzivno se pa ukvarjamo predvsem s tistim delom in vsi skupaj iščemo rešitve, s tistim delom teh zemljišč, ki jih sklad kljub raznoraznim pozivom, oddajanjem v zakup ne more oddati. Teh je okrog 5500 hektarjev, kjer nimamo zakupnika zaradi različnih vzrokov. To so praviloma parcele na težje dostopnih območjih. Morda so to zemljišča že v zaraščanju oziroma je en del zemljišča v zaraščanju, vendar se kljub vsemu pozna tudi tukaj pozitiven trend. V lanskem letu je v primerjavi z letom 2017 teh neoddanih površin za slabih 200 hektarjev manj, kar pomeni, da se vendarle iščejo novi zakupniki tudi za ta zemljišča in tukaj iščemo rešitve tudi s skladom v aktivnejši vlogi v primeru preprečevanja zaraščanja, da bi bilo teh neoddanih zemljišč še več, predvsem pa da se ta zemljišča ne bi zaraščala, čeprav so na težje dostopnih krajih.

Glede plačila odškodnin po zakonu o denacionalizaciji, smo slišali, da je še vedno to plačilo odškodnin razlog za presežek odhodkov nad prihodki. Te odškodnine nas bodo bremenile še verjetno nekaj časa. Samo za informacijo, konec lanskega leta je bilo še tožb proti Republiki Sloveniji za okoli 25 milijonov in za okoli 7 milijonov in pol obresti in zato bo treba tudi tukaj napeti vse sile morebiti za kakšno drugačno izvensodno poravnavo, da se predvsem zmanjšujejo oziroma, da prenehajo rasti obresti, ker ta zadeva nedvomno bremeni in sklad in potem tudi gozdni sklad in na koncu tudi proračun Republike Slovenije.

S tem bi jaz v bistvu zaključil ta uvodni nagovor in bi se potem verjetno v kakšni razpravi še oglasil, ker bo verjetno potrebno še kaj pojasniti.

Hvala lepa.