Hvala, spoštovani predsednik odbora, poslanke in poslanci in vsi prisotni!

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je ustanovila država leta 1993 z namenom, da gospodarji s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Od 1. julija 2016 dalje, pa sklad gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije. Z gozdovi v državni lasti pa gospodarska družba Slovenski državni gozdovi. Ustanovitelja sklada, torej Republiko Slovenijo zastopa Vlada Republike Slovenije. sklad je organiziran enotno za območje Republike Slovenije. svoje naloge izvaja na sedežu Dunajska 58, v Ljubljani in na območnih izpostavah, ki so oblikovane za opravljanje operativnih del in nalog na določenem območju s katerimi se zagotavlja dostopna storitev uporabnikom na območju naše države oziroma upraviteljstvih, ki predstavljajo praviloma zaključena teritorialna območja v okviru sektorja za kmetijstvo. Organizirana so štiri upraviteljstva, sedeži na naslednjih lokacijah. Upraviteljstvo osrednje Slovenije, Ljubljana, Kranj, Vrhnika, Cerknica in Kočevje. Upraviteljstvo jugozahodne Slovenije: Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Sežana in Tolmin. Upraviteljstvo jugovzhodne Slovenije, Krško, Celje, Žalec, Novo mesto in Črnomlej in upraviteljstvo severovzhodne Slovenije, Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec. Iskati sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, da ohrani dostopnost svojih storitev čim bližje krajanom, pristopil k organizaciji tako imenovanih mobilnih izpostav, ker enkrat tedensko posluje na lokacijah občinskih uprav v Šenčurju, Radovljici, Jesenicah, Ormožu in Cerknici. Navedene občine so za izvajanje dejavnosti sklada zagotovile skladu brezplačno uporabo poslovnega prostora. Na skladu so se v letu 2018 naloge izvajale v okviru naslednjih organizacijskih enot, in sicer vodstvo sklada, urad direktorja, služba notranje revizije, sektor za kmetijstvo, sektor za urejanje evidenc nepremičnin in geodezijo, sektor za pravne zadeve in sektor splošne zadeve. Storitve notranje revizije je izvajal zunanji izvajalec notranjega revidiranja. Direktor sklada je poslovodni organ, ki je odgovoren za zakonitost dela sklada in izvajanje del in nalog v skladu z določili statuta sklada. Vlada Republike Slovenije je z dnem 12. november 2014 znova imenovala na mesto direktorice sklada gospo Ireno Šinko, ki je sklad vodila do imenovanja nove direktorice, torej mene Irene Majcen, ki jo je Vlada imenovala z dnem 12. november 2018. Torej, sva obe direktorici vodili sklad v poročevalnem obdobju leta 2018. Svet sklada je organ upravljanja sklada, ki ima predsednika in šest članov. Na predlog ministra pristojnega za kmetijstvo jih imenuje Vlada Republike Slovenije izmed predstavnikov Vlade, ministrstev, vladnih služb ali strokovnjakov s področja dejavnosti sklada od katerih so štirje člani predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. V poročevalnem obdobju so bili člani sveta: gospa Marta Hrustelj Majcen, predsednica, gospa Polonca Drofenik, gospod Leon Ravnikar, mag. Janez Tavčan(?), mag. Jože Dular, mag. Janez Zafran in gospod Janez Sušnik.

Nekaj poudarkov bi podala iz poročila. Na uspešnost in učinkovitost delovanja sklada pomembno vplivajo številni dejavniki. Sama bi izpostavila ureditev prenosa zemljišč na podlagi zakona o skladu iz leta 1993, kjer postopek ureditve lastništva še vedno ni zaključen za preko 180 tisoč parcel. Za številne parcele v družbeni lastnini po stanju na dan uveljavitve zakona o skladu, torej na dan 11. 3. 1993 se ugotavlja, da so bile s parcelacijami že ukinjene. Ker občine lahko izdajajo potrdilo o namenski rabi samo za obstoječe parcele je potrebno za vse ukinjene parcele družbene lastnine najprej ugotoviti katere so novonastale parcele in za njih potem zaprositi za potrdilo o namenski rabi na presečne datume, ki so pomembni za ugotavljanje zakonskega lastništva. Ti presečni datumi pa so 11. 3. 1993, 20. 7. 2004 in pa sedanje stanje. Posebno težavo predstavljajo zemljišča v družbeni lastnini, katerih upravljavci, podjetja so zaključila svoje poslovanje v stečaju in ne poslujejo več. Takih parcel brez spremembe zakonodaje, torej tudi Zakona o kmetijskih zemljiščih bi lahko v to spremembo vnesli, tudi če bodo izpolnjeni vsi ostali pogoji ne bo mogoče prenesti na Republiko Slovenijo.

Nadalje, Sklad kmetijskih zemljišč je po eni strani obremenjen z visokimi finančnimi obveznostmi, po drugi strani pa se mu zaradi neodplačnega prenosa zemljišč na občine zmanjšuje obseg zemljišč s katerimi gospodarijo. Finančne obveznosti, ki bremenijo sklad, so predvsem plačilo davka od dohodkov pravnih oseb kateremu je sklad zavezan, izplačilo tri odstotke ostanka presežna prihodkov nad odhodki sklada upravljavec iz varovanih območij države za namene izvajanja načrtovanih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, plačilo 10 % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči Slovenskemu državnemu holdingu, ki je pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe. Kljub temu, da je sklad iz naslova denacionalizacije kot prvo zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč kmetij in gozdov v naravi, kot drugo zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč kot ene od oblik odškodnin po zakonu o denacionalizaciji, kadar vračilo v naravi ni možno, kot tretje zavezanec za izplačilo odškodnin upravičencev zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranih zemljišč po drugem odstavku 72. člena ZD(?) in 145. členu ZIKS. Ne nazadnje pa še zavezanec za izplačilo sredstev za plačilo obveznic SDH - kadar upravičenec zamenja »priznanico« sklada za obveznico SDH. Menim, da ni racionalno, da zakon skladu še vedno nalaga plačilo 10 % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči SDH, saj sklad že poravnave navedenih obveznosti ne zmore sam. Seveda, pa je ta rešitev možna samo z ustrezno spremenjeno zakonodajo.

Letni cilji za poročevalno leto 2018 so bili opredeljeni s prioritetami v programu dela in finančnem načrtu sklada za leto 2018, ki je bil sprejet na svetu sklada in je svoje soglasje podal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in takrat, torej, mag. Dejan Židan. Strateška usmeritev sklada je ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v lasti države oziroma upočasnitev zmanjšanja obsega površin zaradi zakonskih obveznosti.

Da bi sklad lahko sledil tej strateški usmeritvi, je nakupil 131,11 hektarjev kmetijskih zemljišč. Sklenjenih ima 16 tisoč 830 pogodb, te so različne – zakupne, najemne, tudi za brezplačni najem. Povprečna letna zakupnina za leto 2018 pa znaša 139 evrov na hektar. Šole in pa državni organi imajo s sedemnajstimi zakupnimi oziroma najemnimi pogodbami v brezplačnem zakupu tisoč 847 hektarjev. V tem letu je bilo prodanih 14,63 hektarjev zemljišč in od tega 9,72 hektarja kmetijskih zemljišč, 3,99 hektarja gozdov ter 0,91 hektarja pozidanih zemljišč - skupna njihova vrednost pa znaša 1 milijon 527 tisoč 613 evrov.

Po preseku poligonov dejanske kmetijske rabe tal in narave, kot jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, torej vse rabe s šiframi, ki so manjše od 2 tisoč, s poligoni parcel zemljiško katastrskega prikaza, ki ga je izvedel sam sklad, znaša površina vseh kmetijskih zemljišč na območju Republike Slovenije, na dan 31. 12. 2018 – 675 tisoč 789 hektarjev. V enem letu, torej od datuma, enakega v letu 2017, se je obseg kmetijskih zemljišč na območju celotne države, glede na dejansko rabo, zmanjšal za tisoč 113 hektarjev. Lepo poprej, je zmanjšanje obsega kmetijskih zemljišč znašalo tisoč 630 hektarjev.

Sklad gospodari z 59 tisoč 423 hektarji kmetijskih zemljišč oziroma z 9 odstotnim deležem vseh kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji. Solastništvo in soupravljanje sta dva vsebinsko različna pojma, ki v javnih evidencah, torej zemljiški knjigi in pa v evidenci GURS-a še nista ustrezno razmejena. GURS v primerih, ko je parcela v lasti Republike Slovenije in hkrati v upravljanju sklada in SiDG-ja, sicer kot upravljavca navede obe osebi, ne pove pa, v kakšnem razmerju si delita upravljavstvo. Sklad in SiDG sta po podatkih Rena, kot soupravljavca, skupaj vpisana na 51 tisoč 608 parcelah. V letu 2017 je bila ta številka mnogo višja – 90 tisoč 583 parcel. V letu 2018 je sklad nadaljeval z aktivnostmi za ureditev evidenc zemljišč, opredeljenih v akcijskem načrtu za dokončanje prenosov, ki je bil s strani Sveta sklada potrjen v juniju 2012, na zahtevo Računskega sodišča. Računsko sodišče je v okviru revizije upravljanja z gozdovi, št. 321-2/2010/93 z dne 18. maj 2012, izdalo to zahtevo.

Glede na to, da akcijski načrt za dokončanje prenosov iz junija 2012 ni bil v celoti realiziran, je Svet sklada rok za njegovo izvedbo podaljšal do konca leta 2018. Ker je to dolgoletno stanje in ker je urejenost evidenc osnova za korektno upravljanje z nepremičninami v državni lasti, je Svet sklada soglašal, da sklad z namenom pospešitve izvajanja oziroma dokončanja prenosov zemljišč, pridobi tudi usposobljenega zunanjega izvajalca.

Načrtovano je bilo, da bo zunanji izvajalec v letu 2017 pregledal preostanek parcel do 230 tisoč parcel, ki so mu bile dodeljene v pregled oziroma največ 250 tisoč parcel, v primeru, ko bodo zaradi parcelacije, neobstoječe parcele nadomeščene s sedaj obstoječimi parcelami. Za preostale parcele je bilo načrtovano, da bo pregledal sklad sam, poleg tega pa bo še naprej izključno s svojimi zaposlenimi izvajal vse prenose iz sklada na druge zakonske lastnike.

Ob koncu leta 2018 je potrebno urediti še 183 tisoč 551 parcel, torej je bilo tekom leta pregledanih 59 tisoč 228 parcel. Nadalje je bilo načrtovano, da bo sklad v tem letu sklenil 400 pogodb o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov v gospodarjenje skladu ter 200 pogodb o neodplačanem prenosu s katerim gospodari sklad na druge pravne osebe občine ministrstva. Realizirano je bilo 192 pogodb o brezplačnem prenosu na sklad in 302 pogodbi o neodplačnem prenosu iz sklada. Vloženih tožb je bilo 34, planirano je bilo 60 vloženih tožb. Povečane aktivnosti so bile planirane tudi na področju reševanja problematike urejanja lastništva objektov stoječih na zemljišču v upravljanju sklada, ki so v lasti tretjih oseb. To so lahko zakupniki ali pa druge osebe.

V tem letu je sklad poslovanje zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v znesku 3 milijone 299 tisoč 908 evrov. Rezultat je posledica izplačila odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe v višini 7 milijonov 950 tisoč 818 evrov po 72. členu Zakona o denacionalizaciji.

Skupni prihodki so bili v primerjavi z nenačrtovanimi, doseženi 98 % in znašali 10 milijonov 143 tisoč 596 evrov. Skupni odhodki pa znašajo 13 milijonov 222 tisoč 365 evra oziroma so dosegli 69 % načrtovanih. Razlika pri odhodkih izhaja iz nižjih stroškov dela – tukaj je dosežena realizacija 97 %, nižjih investicijskih stroškov, kjer je bila realizacija 84 %, nižjim vlaganjem v nakup nepremičnin – tukaj se je doseglo 56 %, predvsem pa zaradi nižjega izplačila odškodnin denacionalizacijskem upravičencem po 72. členu ZDen, kjer je bilo planiranih 13 milijonov 656 tisoč 690 evrov, realizirano pa 7 milijonov 243 tisoč 380 evrov. V okviru izvensodnih postopkov in izvensodnih razdružitev je bilo v letu 2018 na priznanje lastninske pravice zaključenih 55 zadev ter 26 zadev s področja izvensodnih razdružitev solastnine.

Glede na letni plan dela je bila tako dosežena realizacija na področju izvensodnih zahtevkov na priznanje lastninske pravice – 73 %, na področju izvensodnih razdružitev solastnine, pa je bila dosežena realizacija v višini 134 %. Zaključeno je bilo tudi 23 postopkov na področju odstranjevanja odpadkov, na področju Zakona o varstvu okolja – tam pa je dosežena realizacija 209 %.

Izvensodni postopki za odškodnine, po 72. členu ZDen, torej dva postopka sta bila zaključena, toliko je bilo tudi planirano. Sklenjeno je bilo 26 sporazumov za izvensodno razdružitev solastnine. Planirano je bilo 30 takih sporazumov, ampak vseeno jaz ocenjujem, da je to dobro. 87 % realizacijo je sklad dosegel.

Na dan 31. december 2018 je bilo na skladu zaposlenih skupno 70 javnih uslužbencev, kar je v okviru kvote kot jo določa Vlada. Tudi v letu 2018 je sklad s sredstvi ravnal skrbno in gospodarno. Večina načrtovanih ciljev je bila dosežena, nekateri cilji pa ne. Torej na področju urejanja evidenc nepremičnin, kjer ocenjujemo, da je za tako nizko realizacijo kriva ali pa je dejansko neodzivnost nekaterih občin – tukaj poudarjam nekaterih občin prav pri izdajanju potrdil o namenski rabi povzročila tako nizko realizacijo. Potem ni bilo realizirano urejanje evidenc hidromelioracijskih sistemov, ker ni bilo podano soglasje k nadgradnji informacijske podpore. Zadevo realiziramo v letošnjem letu. In pa implementacija IT podpore za spremljavo zahtevkov po 72. členu ZDEN, 145. členu ZIKS ter poslovanje sektorja za pravne zadeve, kjer tudi ni bilo v lanskem letu zaključka, je pa ta program oziroma implementacija programa dosegla zaključek v letošnjem letu.

Toliko gospod predsednik. Hvala lepa.