Govor

Alojz Stana

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Jaz bi želel uvodoma poudariti, da je cilj Vlade in cilj predlagateljev novele Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank smiselno enak. Razlika je le v poti do cilja. Vlada je kot skupščina DUTB sprejela 13. 6. 2019, sklep št. 47 607/242019/4, s katerim je DUTB naložila obveznost od plačnega prenosa nepremičnin na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. V tem sklepu je omenjenih devet lokacij. Stanovanjski sklad je izbral tri lokacije kot zelo primerne v izmeri 115 tisoč 405 kvadratnih metrov. Od tega je ena lokacija v Ljubljani, ena lokacija je v Novi Gorici in pa v Novem Mestu in šest lokacij v izmeri 128 tisoč 573 kvadratnih metrov, ki so bile s strani stanovanjskega sklada opredeljene kot primerne. Ko smo pa pogledali še določene lokacije v katerih je bilo danes govora v skupni številki 19, pa lahko zasledimo, da so lokacije v Medvodah namenjene turistični, gostinski, rekreacijski dejavnosti. V Parmovi v poslovno-stanovanjskem objektu, v Novi Gorici industrijska cona, v Izoli turistične kapacitete in v Slovenski Bistrici poslovna cona.

Iz navedenega skledi, da s sklepom, katerega je vlada sprejela kot skupščina DUTB je bil osnovni cilj dosežen. Izbrane so bile primerne lokacije in te lokacije trenutno niso v prodaji. Nobeden prodajni postopek se na teh treh oziroma devetih lokacijah ne izvaja. kajti bile so s strani stanovanjskega sklada opredeljene kot zelo primerne in pa primerne. Torej za doseganje cilja, ki jih želijo doseči predlagatelji zakona, je vlada že sprejela zadostne ukrepe brez poseganja v obstoječo zakonodajo, brez vplivanja na finančno stanje DUTB in s kontroliranim poseganjem v saldo sektor država. To bi pa rad opredelil dodatno. Vemo, da je Stanovanjski sklad Republike Slovenije v S13, se pravi v sektorju država in njegovi izdatki vplivajo na dolg oziroma stanje države. Iz tega vidika je bil naš predlog zamišljen, da se dejansko poveča namensko premoženje iz B bilance in se kontrolirano prenese izbrane nepremičnine v letu 2019, tri, v naslednjem letu oziroma dveh letih naslednjih devet nepremičnin, kateri ne bi imeli direktnega vpliva na sektor država po poti katera je bila predlagana. Predlog kateri pa je bil predlagan s strani predlagateljev, pa posega v A bilanco. To je zelo velika razlika na teh dveh.

Bi se pa tudi želel dotakniti pa opredeliti nalogo DUTB, pa dejansko stanovanjskega sklada. Stanovanjski sklad razpolaga z določenim številom ljudi in pa z določenimi finančnimi resursi. Trenutno ima na računu Ministrstva za finance, na enotnem zakladniškem računu naloženih 152 milijonov evrov. Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Stanovanjski sklad. 152, 9 milijona je bilo konec lanskega leta. In pa ima, je trenutno aktiven na štirih lokacijah. To je na Ljubljana- Novo Brdo, kjer se gradi cca. 500 stanovanjskih enot, na Gregorčičevi v Ljubljani 110 stanovanjskih enot, pod Pekarsko Gorco v Mariboru cca. 300 stanovanjskih enot in pa ob Savi, Kranj cca. 240 stanovanjskih enot. Iz tega vidika torej pomeni, da sredstva katera trenutno sklad z njimi razpolaga, so vezana na izvedbo investicij, katere so v teku, pač v določenih fazah. Nova sredstva katera bi sklad potreboval za dozidavo oziroma za gradnjo na lokacijah, o katerih smo malo prej govorili, bo potrebno na novo zagotoviti. Pa ne samo ta sredstva, tudi kader, kateri bo lahko s temi sredstvi rokoval oziroma, da bo lahko vse postopke kateri so potrebni, pravočasno sprovedel, da bo lahko prišlo do gradnje.

Če pa pogledamo nalogo DUTB. DUTB je prevzel odplačno slabe terjatve, katere so bile zavarovane z različnimi nepremičninami. Naloga DUTB je – zato je tudi izdal obveznico katera je leto, dve nazaj zapadla, jo je mogel odplačati in se ponovno zadolžiti pri komercialnih bankah, da lahko financira naložbe katere ima in jih za odprodajo teh naložb vrača dolg, katerega ima. To pomeni, da neodplačan prenos, o katerem je bilo pred tem govora, pušča določene posledice. In te posledice je potrebno sanirati. Dolg do bank je potrebno vrniti. Zaradi tega predlog, katerega je država sprejela oziroma sklep skupščinski, ki ga je država sprejela, tole pelje zelo regulirano. Pomeni, zagotovijo se, poveča se namensko premoženje, odplačno se prenesejo sredstva in sklad lahko v letu 2019 prične z aktivnostmi na treh lokacijah. Ena od teh lokacij že ima… je OPPN sprejet in omogoča izgradnjo 300 stanovanj. Na ostalih dveh lokacijah je treba še določene aktivnosti peljati, na ostalih šestih lokacijah so pa OPPN sprejeti, pod določene aktivnosti je pa treba še peljati. Pomeni, da če se pogleda skozi časovno premico koliko denarja bo potrebno še zagotoviti, kateri kader bo potrebno zagotoviti, sklad ni v stanju realizirati tehle investicij v tako kratkem času, tudi če se mi prenesejo. Prav tako pa želim povedati, da določene v teh 19, o katerih smo se prej pogovarjali, niso namenjene za stanovanjsko gradnjo.

Iz tega navedenega izhaja, da način z odplačnim prenosom nepremičnin z DUTB na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki ga je določila vlada omogoča, da se v okviru obstoječe zakonske ureditve doseže skupni cilj povečanja števila javnih najemnih stanovanj, pri čemer se prenosi izvedejo skladno s finančno in kadrovsko sposobnostjo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za izvedbo predvidenih investicij ter brez negativnih posledic na javno finančni proračun in pa finančno stabilnost DUTB, kar se nam pa zdi zelo pomembno.

Iz tega vidika, iz teh navedenih razlogov vlada ne podpira predloga zakona.

Hvala.