Hvala za besedo in lep pozdrav!

Zakon, ki je pred nami je precej enostaven, ureja pa eno od ključnih področjih, za katero smo se dogovorili tako politiko smo še skupaj s potencialnimi koalicijskimi partnerji takrat pripravljali koalicijsko pogodbo kot kasneje, ko so letos podpisali sporazum o sodelovanju, govorim o stanovanjskem področju. To področje je ključno, ker po eni strani imamo stanovanjsko krizo v Sloveniji. Pred tedni ste lahko brali, da je recimo Ljubljana eno oziroma evropsko mesto, kjer najemnine rastejo najhitreje v Evropi in podobno se dogaja tudi po drugih koncih Slovenije. Po oceni Stanovanjskega sklada manjka v Sloveniji namreč vsaj 9 tisoč javnih najemnih stanovanj, od tega več kot 4 tisoč 200 v Ljubljani, poleg tega manjkajo oskrbovana stanovanja, manjkajo stanovanja za starejše itd… Vlade se do sedaj na to stanovanjsko krizo niti približno niso pravilno odzivale. O tem govori zelo enostaven podatek, Stanovanjski sklad Republike Slovenije od leta 2009 naprej ni dobil niti evra dokapitalizacije iz proračuna za stanovanjsko gradnjo. Se pravi v zadnjih desetih letih Stanovanjski sklad iz proračuna ni dobil niti evra dokapitalizacije za stanovanjsko gradnjo in zato se soočamo s tem, da cene nepremičnin letijo v nebo, privoščijo si jih lahko najpremožnejši. Med 50. najbogatejšimi Slovenci je nekako v povprečju, da ima vsak v lasti 140 nepremičnin, ki jih daje oddajanje na / nerazumljivo/ in podobno. Na drugi strani imamo množice predvsem mladih, ki do stanovanj po dostopnih cenah ne morejo in njihove možnosti so zelo omejene: ali plačujejo visoke najemnine ali vzamejo astronomski kredit, ki ga bodo odplačevali 30 let ali naredijo mansardo pri starših, če imajo slučajno starši hišo ali pa se izselijo v tujino, kjer so stanovanjske možnosti boljše in takih mest je po Evropi, kar precej. S tem zakonom, ki ga imamo tukaj lahko začnemo na enostaven in za proračun zelo ugoden način vzpostavljati pogoje za stanovanjsko gradnjo. Stanovanjski sklad je slabo banko šel čez nepremičnine, ki trenutno so na slabi banki in ocenil, da je devet nepremičnin tam zelo primernih za stanovanjsko gradnjo, še dodatnih 8 pa je ocenil kot primerne za stanovanjsko gradnjo za potrebe Stanovanjskega sklada. Če prenesemo samo devet nepremičnin, ki jih je Stanovanjski sklad ocenil kot zelo primerne in ponavljam te nepremičnine so že državne, so v lasti slabe banke torej smo jih državljani in državljanke pri sanaciji bank že plačali. Če prenesemo teh devet preko Republike Slovenije na Stanovanjski sklad kot govori naš zakon dobimo brez proračunskih stroškov možnost, da se tam vzpostaviti skoraj 2 tisoč javnih najemnih stanovanj. Stanovanjski sklad bo po prevzemu teh nepremičnin lahko gradil stanovanja z lastnimi sredstvi, kar je tudi že napovedal pač zadolžil se bo, kar mu omogoča zakona in bo lahko začel graditi teh 2 tisoč stanovanj. Če jih prenesemo 17 bo Stanovanjski sklad temu primerno lahko zgradil še veliko več nepremičnin, s čimer se bomo končno začeli približevati cilju iz koalicijske pogodbe, ki pravi, da naj bi Slovenija pridobila 10 tisoč novih javnih najemnih stanovanj. Jaz pričakujem, da bo koalicija sledila mnenju Vlade, ki pravi, da našega zakona ne podpira, bom na kratko opisal v čem je naš zakon boljši od predloga, ki ga je dala Vlada.

Prva razlika je, da z našim zakonom prenos steče neodplačno, se pravi, ne bomo kupovali od slabe banke, ker so ta stanovanja že državna, ampak jih bomo na popolnoma zakonit način prenesli najprej na Republiko Slovenijo, sočasno z njimi se bodo prenesle tudi obveznosti, ki so vezane nanje tako, da ne bo slaba banka utrpela nobene škode, potem bo pa stanovanja Republika Slovenija naprej na Stanovanjski sklad. To bo neodplačno, ne bo nobenega stroška za proračun. Edino, kar je, da bo v javnem dolgu ostalo, če prenesemo 9 nepremičnin 30 milijonov tega dolga, ki ga sicer slaba banka namerava poplačati s prodajo teh nepremičnin. Ampak če te nepremičnine proda se bo kaj zgodilo? Namesto javnih najemnih stanovanj bomo recimo na Parmovi ulici v Ljubljani, kjer bi bilo lahko, če se ne motim postavljenih 320 teh stanovanj pač dobili stanovanja, ki jih bodo kupili ali pa gradili zasebniki, kar pomeni, da jih bodo verjetno kupili tisti, ki si jih lahko privoščijo in dali v trži najem, kar bo še povečevalo ali pa vsaj ohranjalo cene najemnin v Ljubljani, ker letijo v nebo ali pa se bo verjetno našel nekdo, ki bo to obesil na / nerazumljivo/. Se pravi, če dovolimo slabi banki, da te nepremičnine proda in recimo Parmova ulica ni med temi tremi, ki bi jih Vlada prenašala, ampak je v drugem paketu bomo pač namesto, da bi izkoristili ta zemljišča, ki sedaj še so na ugodnih lokacijah, da gradimo tam javna najemna stanovanja dobili nekaj drugega. To je prva in ključna razlika. Mi bi jih prenašali 9 ali 17 pač kolikor bo Stanovanjski sklad ocenil, da so njegove zmožnosti za gradnjo na drugi strani bi jih Vlada prenesla samo tri in s tem popolnoma razvodenijo namesto 2 tisoč stanovanj, ki jih dobimo s prenosom 9 nepremičnin jih po vladnem sklepu dobimo samo 589, s čimer se oddaljujemo od cilja 10 tisoč stanovanj v tem in naslednjem mandatu.

Druga zadeva, na katero bi rad opomnil je, da je naš predlog zakona popolnoma usklajen s pripombami Zakonodajno-pravne službe, se pravi, da je popolnoma v skladu z drugimi zakoni medtem to, kar počne Vlada krši vsaj dva zakona. Po eni strani krši določbe Zakona o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti. Namreč, ta zakon predpisuje, da če je Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki kupuje nepremičnine zato, da bi jih dal v neprofitni najem, da mora pri nakupih teh nepremičnin sam oceniti njihovo vrednost in jih kupiti. Vlada predlaga nekaj drugega. Namreč predlaga, da ne oceni Stanovanjski sklad koliko so vredne, ampak po dogovoru med Stanovanjskim skladom in slabo banko oceni neodvisni cenilec koliko so te nepremičnine vredne, kar pomeni, da jih bo Stanovanjskemu skladu prodajala po napihnjenih cenah, zato da bi ustvarjala dobiček za slabo banko.

Drugi zakon, s katerim je to v nasprotju sklep Vlade je Zakon o slabi banki, se pravi, ZUKSB - tega, ki ga mi danes spreminjamo - namreč ta zakon prepoveduje, da bi Vlada kot skupščina dajala DUTB navadila glede posamičnih poslov, lahko daje zgolj splošne smernice. Vlada bi sedaj posegla na način, da pove te tri nepremičnine boste prodali in to so posamični posli, to ni v njeni pristojnosti in bo lahko slabo banka konec koncev tudi izpodbijala na kakšnem sodišču, če se bo za to odločila.