Gospod predsedujoči, hvala za besedo. Gospe in gospodje.

Jaz mislim, da so migracije, zlasti ekonomske migracije, realiteta našega časa in ne samo iz azijskih držav in držav severne Afrike, v prihodnjih 10 letih bomo v Sloveniji in v Evropski uniji deležni tudi migracijskega vala zavoljo demografske slike v Podsaharski Afriki. To so zadeve, s katerimi se bomo morali soočati, je pa seveda danes vprašanje, ali se Evropska unija in mi z njo, s tem problemom sploh zmoremo in znamo soočiti. Za enkrat je evidentno, da na Evropski uniji ne obstaja niti politik, niti enotnih strategij, niti idej, na kak način se z migrantsko krizo soočiti. Vse države bi rade postale tranzitne, niti ena ne bi postala ciljna. Tiste, ki so se nekdaj, pred petimi ali pa pred štirimi leti hvalile, da bodo sprejele toliko in toliko migrantov, zato ker imajo za njih vzpostavljena delovna mesta, bi zdaj najraje postavile zidove in ograje.

V zvezi s tem, kar danes tukaj sprejemamo, v zvezi z Zakonom o nadzoru državne meje, mislim, da je potrebno izpostaviti dve stvari, ki sta nedvoumni, in sicer, da policija, slovenska policija sme postaviti, namestiti in uporabljati tehnična in druga sredstva za opravljanje nadzora nad državno mejo ali pa za preprečevanje nedovoljenih prehodov državne meje. Okrog tega ne more biti nobenega dvoma. Policija slovenska to sme opravljati. In druga stvar je, da lastniki zemljišč, kamor se te tehnične ovire postavljajo, morajo policiji omogočiti dostop in gibanje za njeno neovirano opravljanje nalog. Ravno tako je nesporno, da lastniki tovrstnih zemljišč za to svojo odobritev, morajo dobiti ustrezno nadomestilo ali pa odškodnino, v kolikor gre za vzpostavitev služenja oziroma služnosti v javno korist.

To, kar je danes na dnevnem redu, so pravzaprav 4 relativno benigne točke spremembe Zakona o nadzoru državne meje, ki se nanašajo predvsem na to, da bi se določeni postopki, ki so, resnici na ljubo, do skrajnosti zbirokratizirani in recimo samo od sklepa Vlade, pa do začetka ustanovitve postopkov za služnost, vzpostavitev služnosti v javno korist, ima denimo Ministrstvo za notranje zadeve, 6 mesecev časa. To je tisti inicialni čas, pol leta in to pomeni, da so potem dejansko ti ljudje, ki kasneje so upravičeni do različnih vrst odškodnin, dejansko v nekoliko defenzivnem položaju. To moramo priznati.

Vendar, tisto, kar se zdaj, s temi spremembami in dopolnitvami zakona popravlja oziroma dopolnjuje, pa mislim, da vendarle ni toliko pomembno, da bi lahko bilo predmet kakršnihkoli ideoloških debat ali pa sporov. Poleg poenostavitve postopkov in tudi skrajšanja postopkov, gre vendarle samo še za tisto jasno razmejitev 24 mesečnega roka od prejemanja nadomestila do upravičenosti do odškodnine. Potem gre za tisto, kar je tudi relativno pomembno, pa v končni posledici za državni proračun ne bo imelo tako velikih posledic – gre za, oprostite, vplačila dohodnine od prejete odškodnine in gre za čisto urejanje metodologije, po kateri se ta odškodnina določa in sicer, v skladu s tistimi tremi parametri, ki so določeni tudi za izračun nadomestila. To se pravi, gre za obseg posega na zemljišču, gre za boniteto zemljišča in gre za vrsto dejanske rabe, po kateri se to zemljišče uporablja.

Če pogledamo pričakovane posledice, zlasti finančne posledice – tudi sam ocenjujem, da na 2 tisoč 997 parcelah, je tistih predvidenih 36 tisoč evrov odhodkov, dodatnih, morda malo premalo, ko pa bolj natančno pomislim, da gre vendarle za zemljišča, ki so v relativno ozkem pasu in določeni dolžini in na koncu, ko se izračuna kvadratura, da morda gre za nekaj 10 ali pa nekaj 100 kvadratnih metrov po posameznem lastniku, pa je tudi logično, da prav pretirano visoke odškodnine na tako nizki kvadraturi ne more biti.

Kakorkoli, teh 35 tisoč evrov je za enkrat orientacijska vrednost, kakšna bo pa potem dejanska vrednost, bomo pa tako slej ko prej izvedeli. Jaz osebno bom to podprl, predvsem s tega vidika, ker mislim, da je prav, da ljudje, ki svoja zemljišča namenijo za to, da država lahko opravlja svojo funkcijo, kot jo država mora opravljat, tudi dobijo za to ustrezno odškodnino. Hvala lepa.