Dobro jutro! Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je včeraj izdala svoje mnenje k predlaganemu zakonu v katerem je oblikovala svoje pripombe z vidika svojih poslovniško določenih nalog, seveda z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika.

Ker Zakonodajno-pravna služba ni seznanjena, da bi bili predlagani členi deležni amandmajev in tudi pojasnil na svoje mnenje nismo prejeli, ga bom kar povzela. Pripombe k 1. členu predloga zakona se nanašajo na predlagano dopolnitev v zvezi s katero se zastavlja vprašanje podobno kot se je pravzaprav že ob sprejemanju novele B leta 2017, kateri so razlogi, ki narekujejo upravičenost do nadomestila za obdobje 42 mesecev od začetka uporabe zemljišča in zato menimo, da bi bilo to smiselno posebej pojasniti. Namreč 24 mesecev je tista meja od katere naprej se ustanavlja služnost v javno korist.

Kar se tiče 2. člena ugotavljamo, da je temeljna vsebinska sprememba vsebovana v rešitvi, po kateri naj bi se ugotovljena javna korist, ki se ugotovi s sklepom Vlade, da naj bi ta javna korist veljala tudi za zemljišča, ki nastanejo s parcelacijo naknadno zemljišč na katera se ta sklepa nanaša, če so potrebna za opravljanje nalog v skladu s prvim odstavkom tega člena. Tukaj menimo sicer, da bi šlo za naloge iz 8. člena tega zakona.

V zvezi s to spremembo, ki se sklicuje na učinkovitejše in hitrejše vodenje postopkov smo najprej opozorili, da je treba ob taki utemeljitvi pretehtati ali je uveljavitev rešitve s katero se je vendarle lahko še dodatno poseže v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena in varstvo zasebne lastnine iz 69. člena Ustave dopustno in stvarno utemeljeno opirati zgolj na namen poenostavitve in pospešitve postopkov razlogom navkljub, ki botrujejo predlog zakona. Sicer pa v zvezi s to rešitvijo izpostavljamo tudi vprašanje sorazmernosti posega v lastninsko pravico in ugotavljamo, da rešitev predstavlja še dodaten odmik od veljavne sistemske pravne ureditve. Kar se tiče pojma javne koristi je treba tukaj pojasniti, da ta poleg interesne komponente, to je javni interes, vsebuje tudi zahtevo po zagotovitvi sorazmernosti, ki pomeni, da mora biti omejitev lastninske pravice v vsakem konkretnem primeru nujna in seveda tudi v vsakem konkretnem primeru izvedena v najmanjšem nujnem potrebnem obsegu. To seveda narekuje, da mora biti tudi ugotovljena in izkazana jasna, povsem konkretno, tudi z natančno opredelitvijo zemljišč. S tem, da predlagana določba to ugotovitev o obstoju javne koristi že na ravni zakona in v načelu vzpostavlja za vsa zemljišča nastala z razdelitvijo ali združitvijo. Po našem mnenju tem zahtevam ne zadosti, hkrati pa tudi opozarjamo, da tudi ugotavljanje kriterija potrebnosti zemljišča za izvajanje nalog, tudi ta kriterij v bistvu te pripombe ne sanira in ugotavljamo, da bo ta kriterij zahteval seveda dodatno presojo in upoštevanje zahteve po sorazmernosti, pri čemer način te presoje in način, kako bo to izkazano predlagane določbe ne urejajo.

Glede besedila zadnjega stavka tega predlaganega besedila ugotavljamo, da je povzeto iz veljavne določbe tretjega odstavka 8.c člena zakona, se sklicujemo na opozorila, ki jih je Zakonodajno-pravna služba podala že ob sprejemanju zakona novele B. Ta določba namreč uporabo zemljišč za namene iz 8. člena zakona omogoča še pred pravnomočnostjo odločbe o ustanovitvi služnosti v javno korist in s tem odstopa od splošne ureditve. Tukaj se sklicujemo na sedmi odstavek 211. člena ZUREP, ki takojšen prevzem pred pravnomočnostjo praviloma izključuje, razen v nujnih postopkih. In ugotavljamo tudi, da ima tak dejanski učinek, seveda, tudi vpliv na učinkovitost pravnih sredstev, ki jih ima v postopku ustanovitve služnosti v javno korist na razpolago lastnik zemljišča.

Kar se tiče 4. člena ponovno pomislek, ki je bil nakazan že ob prvem, o razlogih zaradi katerih naj bi se služnost v javno korist ustanovila le v primerih, ko bi uporaba zemljišča trajala dlje kot 24 mesecev.

Glede predvidene spremembe po kateri naj bi se odškodnina določila za obdobje od poteka 24 mesecev od začetka uporabe pa kaže pojasniti, kako naj bi se dejansko trajanje omejitve rabe zemljišča objektivno izkazovala. Opozarjamo tudi, tako kot je bilo opozorjeno že ob noveli B, da je izplačilo odškodnine za ustanovitev služnosti praviloma predvidena po sistemski ureditvi vnaprej.

Prehodna določba 5. člena določa oprostitev plačila dohodnine do uveljavitve do ureditve take rešitve v zakonu, ki ureja dohodnino. V zvezi s takim načinom, čeprav se sklicuje na podobno določbo 26. člena novele B opozarjamo, da gre poseganje v gre poseganje v vsebino, ki je sicer del drugega zakona, pa čeprav je tak poseg začasen, takšne narave, da zmanjšuje preglednost pravnega urejanja in je na ta način poseženo v načelo pravne varnosti, zato tako opozorilo seveda moramo podati.

Pomembno je, po naši oceni, tudi prehodna določba 6. člena. Ta se nanaša na uskladitev višine odškodnine, ki je določena z že sklenjenimi pogodbami o služnosti. Predvidena je sklenitev aneksa k sklenjenim pogodbam, vendar tu opozarjamo, da je povsem prezrta možnost, da je seveda v primeru neuspešnega postopka sporazumevanja možno služnost v javno korist ustanoviti v upravnem postopku z odločbo. Teh primerov in uskladitve v teh primerih pa predlagani zakon ne določa, zato se seveda tukaj zastavlja pomislek o razlogih za neenako obravnavo teh okoliščin, ki so po svoji naravi vendarle primerljivi. Tukaj dodajamo, da tudi rokov za uskladitev predlagani zakon ne določa. In nazadnje, uveljavitev zakona naslednji dan po objavi je vsebovana v 7. členu. Tudi tu smo opozorili, da je skrajšanje siceršnjega običajnega 15 dnevnega roka kot ga določa Ustava možna samo iz nujnih in neodložljivih razlogov v javnem interesu ali zaradi varstva pravic drugih. Ugotavljamo, da se obrazložitev določbe sicer sklicuje na nujnost čim hitrejše uveljavitve zakonov, vendar razlogi, ki to v konkretnem primeru narekujejo tokrat niso posebej predstavljeni. Hvala.