Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci!
Uvodoma bom podal nekaj ključnih dejstev glede aktualnega zakona in pa seveda kaj s predlogom o spremembah in dopolnitvi zakona o nadzoru državne meje poskušamo urediti oziroma izboljšati. Se pravi, zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o nadzoru državne meje je določil, da policija sme postaviti, namestiti in uporabljati tehnična in druga sredstva za opravljanje nadzora državne meje ali preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Za uspešno izvedbo teh nalog s policisti lahko uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo. Lastniki pa morajo policiji omogočiti prost dostop in gibanja za nemoteno opravljanje teh nalog nadzora državne meje. V skladu s tem so bili sprejeti, seveda, tudi nekateri ukrepi. Med njimi tudi postavitev začasnih tehničnih ovir. S postavitvijo in uporabo tehničnih ovir se pa seveda posega v ustavno pravico lastnine, zato zakon o nadzoru državne meje določa upravičenost do nadomestila lastniku in pa omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, če je za opravljanje nalog nadzora državne meje potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišča in traja dlje kot 24 mesecev. Veljavni zakon določa, da upravičenci prejmejo prvič, nadomestila za obdobje obremenitve zemljišča do 24 mesecev in drugič, odškodnino za ustanovitev služnosti v javno korist, ki se določi od objave sklepa Vlade iz 8.c člena zakona do poteka obdobja obremenitve zemljišča. S ciljem ustreznejše in jasnejše določitve obdobja za odmero odškodnine iz naslova služnosti se določa, da se odškodnina za ustanovitev služnosti v javno korist določi za obdobje od poteka 24 mesecev od začetka uporabe zemljišča do poteka obdobja obremenitve zemljišča s služnostjo. Skratka, cilj predloga zakona je zagotoviti(nadaljevaje) učinkovitejše in hitrejše vodenje postopkov sporazumevanja za ustanovitev služnosti v javno korist oziroma sklepanja pogodb o ustanovitvi služnosti v javno korist. Zato se določa, da se odškodnina za ustanovitev služnosti v javno korist določi za obdobje od poteka teh 24 mesecev od uporabe zemljišč do poteka obdobja obremenitve zemljišča s služnostjo, za razliko od aktualnega, ker velja to obdobje od objave sklepa. Se pravi, s tem predlogom, s to rešitvijo pokrijemo to vmesno odboje, ko je bilo do sedaj, se pravi od poteka 24 mesecev do datuma sklepa. Se pravi, s to rešitvijo rešujemo zadevo v smeri kontinuiranega oziroma celovitega obdobja izplačevanje odškodnine. Nadalje, se določa višina odškodnine, ki se opredeli na podlagi predpisane metodologije, ki je priloga k zakonu in pa določa se tudi, da s sklepom ugotavljanja javna korist velja tudi na zemljiščih na katerih se po začetku veljavnosti sklepa naredi parcelacija. Rako pač ob vsakokratni parcelaciji ne bo treba popravljati priloge sklepov. Če povzamem, ureja se ta tri ključna vprašanja, se pravi obdobje, višino, ki je opredeljena z metodologijo in pa možnost, da se tudi v primeru parcelacij izplačuje te odškodnine brez dodatnih popravljanj prilog sklepov. Vse te rešitve pač jih opredeljujemo in jih naslavljamo predvsem v korist, v trajno korist oškodovancev oziroma upravičencev do, bi rekel, odškodnin in nadomestil, se pravi iz naslova postavitve začasnih tehničnih ovir.
Mogoče za konec še, da poudarim, da gre za dvoje oblik, se pravi gre za nadomestilo, ki velja za teh prvih 24 mesecev in pa potem se nadaljuje z odškodnino na podlagi ugotavljanja služnosti. V prvem primeru so pač upravičenci zahtevajo nadomestilo na upravnih enotah na letni osnovi. Med tem pa ko v drugem primeru, ko gre za nadomestila za ugotavljanje javno korist služnosti pa so postopki vodeni s strani Ministrstva za notranje zadeve. Toliko bi bilo na kratko. Hvala.