Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani župani, spoštovane gospe in gospodje, dober dan in lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Ja, slovenska policija učinkovito varuje mejo Republike Slovenije z Republiko Hrvaško, našo schengensko mejo. O tem sem se prepričal tudi ob zadnjem obisku v treh občinah, ki so neposredno obremenjene z ilegalnimi prehodi, in sicer v Ilirski Bistrici, Kostelu in Črnomlju. Moram tudi povedati, da se Republika Slovenija z ilegalnimi migracijami srečuje že vse od leta 2015 intenzivno in da se nam že četrto leto ilegalni prehodi povečujejo. Do 11. 7. letošnjega leta je policija obravnavala 6 tisoč 59 ilegalnih prehodov, kjer so ilegalni migranti nezakonito prestopili našo južno mejo. Vrnjenih je bilo v sosednjo državo, Republiko Hrvaško, 4 tisoč 170 ilegalnih migrantov, to pomeni, da več kot polovico vrnemo. Moram tudi povedati, da se v Republiki Sloveniji intenzivno soočamo s tihotapljenjem, sprovajanjem ilegalnih migrantov, in sicer je bilo letos prejetih že 177 sprovajalcev, od tega 158 tujcev in 19 slovenskih državljanov. Naj še povem, da gre tu za izredno donosen posel teh sprovajalcev, teh tihotapcev ilegalnih migrantov, saj po ocenah policije razpolagamo s podatki, da prehod preko Slovenije v Italijo zaračunavajo tihotapci od 100 do 300 evrov, pa seveda iz Grčije v Italijo od 5 tisoč do 7 tisoč evrov po ilegalnem migrantu; če to seštejemo, vemo, da gre za izredne vsote evrov, ki pravzaprav tudi generirajo te nezakonite prehode meja vzdolž zahodno-balkanske poti. Letos so nam italijanski varnostni organi vrnili 169 ilegalnih migrantov iz Republike Italije v Slovenijo, ki jim je bilo dokazano, da so prišli iz Republike Slovenije v Italijo. Tudi po tem ocenjujemo, da slovenska policija uspešno varuje schengensko mejo, seveda na območju policijskih uprav Kopra, Novega mesta in Policijske uprave Ljubljana, kjer so ti intenzivni prehodi tudi najpogostejši. Gre pa večinoma za državljane Pakistana, Alžirije, Afganistana in Maroka, te države so najpogostejše pri teh ilegalnih prehodih, in pravzaprav smo na tem področju po statistikah tudi uspešni. Kar se tiče mešanih patrulj gre se za obliko sodelovanja dveh policij. Tukaj govorimo predvsem o večji varnosti tudi zato se mešane patrulje vzpostavljajo. Mešane patrulje so opredeljene in določene v sporazumu o policijskem sodelovanju in sicer Slovenije s sosednjimi državami. Z Republiko Hrvaško imamo stalno obliko dela teh mešanih patrulj, ki jih izvajamo na meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško. V letošnjem letu je bilo skupnost z Republiko Hrvaško s hrvaško policijo 463 mešanih patrulj v prvi polovici leta tako, da to so pogoste oblike sodelovanja. Pripomorejo pa seveda k večji učinkovitosti dela obeh policij med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo in seveda med izmenjavo izkušenj in pa informacij. Tudi z Madžarsko imamo občasne oblike dela v mešanih patruljah. In sicer, v letošnjem letu je bilo 10 mešanih patrulj slovensko madžarskih na območju Slovenije in pa 11-krat v mešani obliki na območju Madžarske. Sedaj ta levo mešane patrulje so vzpostavljene na podlagi sporazum, ki o čezmejnem sodelovanju policij, ki izhaja iz leta 2017. Mešane patrulje z Republiko Italijo so vzpostavljene za tri mesece. Na podlagi priporočila Komisije Evropske unije iz leta 2017 so o sporazumnih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju je podlaga za vzpostavitev teh mešanih patrulj. Naj povem, da ima Italija vzpostavljene mešane patrulje tako s sosednjimi državami s Francijo, Švico in Avstrijo in tukaj je pravzaprav prišla pobuda o mešanih patruljah s strani italijanske policije 29. aprila letos, ko je vrh italijanske policije predlagal slovenski policiji za to obliko sodelovanja. Ta oblika sodelovanja je vzpostavljena pravzaprav, zaradi preprečevanja, sprovajanja ilegalnih migrantov preko naše zahodne meje. To ocenjujemo tudi, da je resen varnostni problem in tukaj pravzaprav bom v nadaljevanju tudi povedal, da nenazadnje tudi generalni direktor Policije, ki ima operativne podatke na kakšen način pravzaprav dve policije na področju policijske uprave Koper in Nova Gorica tudi bom rekel te stvari operativno izvajata. Smo pravzaprav v generalni policijski upravi ocenili, da se strinjamo z vzpostavitvijo mešanih patrulj. Jaz sem kot minister za notranje zadeve pobudo predstavil na seji Vlade. Minister Cerar je ob obisku ministra za zunanje zadeve Italije to pobudo tudi predstavil. Potem se je še isti teden generalna direktorica Policije ob robu konference v Rimu sestala z generalnim direktorjem italijanske policije, kjer sta se dogovorila o tehničnih podrobnostih vsega tega in ko smo se dogovorili kakšen bo protokol smo to informacijo dali na Vlado, Vlada je bila s tem seznanjena in ob podpisu dveh držav oziroma šefa slovenskega sektorja za mejo in italijanskega direktorata za mejo smo s 1. julijem vzpostavili mešane patrulje na območju policijskih uprav Koper in Nova Gorica za obdobje treh mesecev. Mešane patrulje Slovenije in Italije ne vzpostavljajo mejnih kontrol, delujejo predvsem na zeleni meji. Tukaj je potrebno povedati, da večina državljanov obeh držav ne bodo pravzaprav videli in opazili delovanje teh patrulj, kajti delujeta predvsem na zeleni meji in pa na tistih področjih, kjer je izrazito tihotapljenje oziroma sprovajanje ilegalnih migracij preko državne meje. Moram tudi povedati, da mešane patrulje dajejo signal, da se učinkovito varujejo meje in da se zmanjšuje privlačnost poti migrantskih in tihotapskih poti proti zahodu. Pravzaprav na ta način tudi uspešnost preprečujemo samo sprovajanje migrantov v Republiko Italijo. Je pa res, da obstajajo tudi sekundarne migracije, ki gredo preko Slovenije. Slovenija je še vedno tranzitna pot za ciljne države članice. In da tukaj je potrebno tudi vzpostaviti mehanizme za obvarovanje sekundarnih migracij. In to ne nazadnje mešane patrulje z Italijo tudi so.

Da so mešane patrulje učinkovite pove podatek Policijske uprave iz Kopra, ki je v tem času prejela 2 migranta in enega tihotapca cigaret, ki je bil predan potem Finančni upravi Republike Slovenije, to pomeni, da je učinkovito tudi na tem območju in pa seveda na Policijski upravi Nova Gorica je mešana patrulja pridržala 17 ilegalnih migrantov. Tako, da to sedaj nam deluje. Dodatni argumenti v zvezi z mešanim patruljam so tudi pobude, realizirane pobude Italije, ki jih je Slovenija sprejela, in sicer v zadnjih letih. Leta 2013 je Republika Slovenija sodelovala za vojaško ladjo Triglav na pobudo Italije v operaciji Naše morje - Mare nostrum. Tukaj je bilo kakorkoli uspešno sodelovanje. Slovenija je tudi sodelovala pri relokaciji 81 oseb iz Republike Istalije. V začetku junija smo tudi v skladu z načelom solidarnosti med državami Evropske unije od Italije sprejeli pet prosilcev za mednarodno zaščito. To zaenkrat še ni realizirano, pa seveda smo pristopili tudi k sodelovanju pri vzpostavitvi mešanih patrulj. Tukaj ocenjujemo, da je to sodelovanje zadovoljivo in da pravzaprav policije med seboj tudi zgledno sodelujejo, prav tako tudi država. Ne nazadnje sodelovanje med Republiko Slovenijo in Italijo je dobro. Verjamem pa in seveda popolnoma mi je jasno v pomislekih, ki ste jih pravzaprav izrazil, vsi ti prebivalci Slovenije, ki živite ob naši zahodni meji, vemo kakšni so zgodovinski razlogi za te stvari. In pravzaprav tukaj se tega tudi na notranjem ministrstvu izredno zavedamo. Moram povedati, da policija deluje na vseh ravneh z italijansko policijo odlično. Naj tudi povem, da je v spomladanskem času potekala intenzivna akcija kriminalistične policije, tako Slovenije kot Italije, pri prijetju tihotapcev derivatov, izredno uspešno. Naj pa naštejem še nekaj primerov, kjer je prav, da vemo kako in je uspešna slovenska policija v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi. Seveda tukaj konkretno v sodelovanju z italijanskimi varnostmi organi. In sicer pred časom se je prijela tihotapska združba oziroma organizirana kriminalna združba desetih članov, kjer je bilo pravzaprav uspešno preprečeno prodaja prepovedanih drog in zasežena večja količina ilegalnih prepovedanih drog. Tukaj je bilo tudi uspešno prejeto kriminalni združbi iz Bosne in Hercegovine, ki je preko Slovenije v Italijo tihotapila večje količine drog in orožja. Državo Republiko Slovenijo se jo koristilo kot državo srečanj in sklepanje dogovorov. Tudi o tem primeru je bila slovenska policija uspešna. V skupni preiskavi pri prejetju članov albanske kriminalne združbe iz Tirane je v Italiji potekala tudi distribucija drog iz Italije v Slovenijo Ankaran. V tej realizaciji je bilo aretiranih deset članov te kriminalne združbe. Spet ena od uspešnih sodelovanj policije obeh držav. Skupaj z Italijani je bila izvedena ena največjih kriminalističnih preiskav v zgodovini Slovenije, kjer je sodelovalo deset držav članic, kjer je bilo zaseženih 865 kilogramov različnih prepovedanih drog po celotni Evropi. Tako da tudi tukaj lahko ocenjujemo kot uspešno. Realizacijo te naloge, in tukaj bi še in še lahko našteval. Področje sodelovanja obeh policij je tudi uspešno in mešane patrulje tokrat sodelujejo na področju ilegalnih migracij, sprovajanje ilegalnih migrantov in pa seveda obvladovanje sekundarnih migracij. Rad bi tudi povedal, da je bilo uspešno sodelovanje slovenske in italijanske policije tudi v primeru ugrabitve občana Črnomlja in moram povedati, da to ugrabitev še enkrat obžalujem, vendar je policija uspešno realizirala skupaj z italijanskimi varnostnimi organi prejetje teh storilcev in jih tudi takoj vrnila v Republiko Slovenijo, kjer so sedaj priprti. In ne nazadnje tudi napad tujca, ki je prišel iz republike v Italijo, v Slovenijo, ugrabil taksista oziroma najel taksi in se potem, kjer je prišlo do spora v taksiju, in je prišlo tudi do kaznivega napada na tega taksista, policija uspešno obvladovala tega storilca, tako da tudi tukaj pravzaprav vidimo in govorimo o učinkovitosti slovenske policije.

Kar se tiče ukrepov Republike Slovenije na meji z Republiko Hrvaško na naši Schengenski meji, naj še enkrat zagotovim, da smo policiji v rebalansu proračuna za leto 2019, zagotovili višja sredstva. To si želimo doseči tudi v proračunu za letu 2020 in 2021, kajti vemo, da je potrebno nabaviti specialno opremo in pa tehniko za delovanje na meji. Naročili smo 40 kilometrov dodatne panelne ograje, ki je sedaj v sklepni fazi in kjer se bo postavljala na predlog policije. Kamere so dobavljene in se že operativno uvajajo v posamezne policijske uprave. Mejo varujemo z različnimi policijskimi enotami. Verjame, da bo to pojasnila še generalna direktorica policije, ki je danes tukaj z nami, specialno enoto policije za specializirano enoto za nadzor državne meje. Opazujemo jo z droni in pa s policijskim helikopterjem in pa seveda s posebno skupino kriminalistov, ki se ukvarja s sprovajanjem oziroma s temi ljudmi, ki sprovajajo preko državne meje te ljudi, ilegalne migracije, ilegalnimi migranti in tukaj lahko povem, da tudi uspešni, je pa res, da se prijema bolj prevoznike, organizirane kriminalne združbe pa delujejo na nacionalno in tudi tukaj je slovenska policija preko Interpolovega biroja in Eurpolovega biroja pa seveda v kontaktih z nacionalnimi policijami držav Zahodnega Balkana in pa državami članicami Evropskega unije v stalnem stiku. Slovenska vojska sodeluje v mešanih patruljah ob meji in nam tudi pomaga, tako da je tudi to sodelovanje učinkovito in tukaj je pravzaprav tega povedati, da so ukrepi glede na stanje na južni meji v skladu z dnevnimi potrebami oziroma dnevnimi operativnimi načrtu se prilagajajo in so pravzaprav tudi takšni kot jih policija operativno določa.

V mednarodnem sodelovanju policije, slovenska policija sodeluje v Fronteksu, tako v vodstvu same agencije kot tudi s policisti v Grčiji in sevaj v novi misiji v Albaniji. Strinjam se, da je potrebno s Fronteksom zavarovati, z agencijo Fronteks zavarovati zunanjo mejo Evropskega unije. Ta pobuda Slovenije tudi poteka na vseh nivojih, tako policijskih kot na področju notranjih zadev in pa seveda v Vladi. Varovanje meja v regiji, Slovenska policija sodeluje tudi v severni Makedoniji, kjer v skladu z bilateralnim sporazumov varuje mejo severne Makedonije z Grčijo in pa seveda tudi v Srbiji, kjer varujemo skupaj s srbsko policijo mejo s severno Makedonijo na področju ilegalnih prehodov meje oziroma preprečevanje migracij. Krepimo mrežo policijskih atašejev in sicer jeseni želimo vzpostaviti policijske atašeje še dodatno v Rimu, Dunaju in Skopju in pa v Zagrebu. Delujejo policijski atašeji že v Beogradu in pa v Sarajevu, tako da tudi na tem delu želimo krepiti svojo navzočnost. Politično delovanje na notranjih zadevah poteka dobro, tudi vse te pobude o Zahodno Balkanski migrantski poti in pa vseh teh ukrepih, jaz stalno komuniciram in pa nastopam na Svetu ministrov za notranje zadeve in to problematiko tudi obravnavamo in sicer, nazadnje je bilo v Luksemburgu, tudi na berlinskem procesu Poznanu, na Poljskem, kjer so bile države članice in ministri za notranje zadeve zahodno-balkanskih držav smo se pogovarjali o tem. Vemo, da je tu sporazum iz leta 2016 izredno učinkovito zajezil migracije na severno makedonsko-grški meji. V četrtek oziroma v sredo odhajam v Helsinke na Svet ministrov za notranje zadeve, kjer se bova bilateralno sestala tudi s sosednjim ministrom za notranje zadeve Republike Italije, gospodom Salvinijem. Seveda se bova pogovorila o mešanih patruljah. Mi želimo v mešanih patruljah tudi zelo učinkovito videti in analizirati, kako so učinkovite, na kakšen način, verjamem, da so in bodo, saj zato so tudi vzpostavljene. Predvsem pa se bova pogovorila o varnosti v regiji. Jaz sem mu že v telefonskem pogovoru povedal, kaj Slovenija počne in na kakšen način na naši schengenski meji. Seveda, regija Zahodnega Balkana je problematična, kar se tiče ilegalnih migracij, in o tem bova tudi spregovorila. V telefonskem pogovoru sem ministru tudi povedal, da bo treba okrepiti Frontex na zunanjih mejah Evropske unije, da je tu nujno treba se pogovoriti, kajti Frontex je tista agencija, ki res učinkovito preprečuje, ne nazadnje tudi zato je, da gre na zunanje meje Evropske unije. Kar se tiče vprašanja, ali schengen deluje v Sloveniji. Seveda deluje. Tudi to sem povedal ministru za notranje zadeve Italije, kaj mi počnemo in s kakšnimi ukrepi na meji z Republiko Hrvaško. Je pa res, da je schengen nekoliko v zadnjem času izgubil na pomenu, ker se vzpostavljajo kontrole na notranjih mejah, vzpostavila jih je Avstrija, Nemčija, Danska, Francija. In tu je, bom rekel, kar se tiče schengena, tudi politično vprašanje znotraj Evropske unije, ali je to potrebno ali ne, ali se zaupa schengenskim državam, ki, kakorkoli, učinkovito izvajajo schengen. Da, jaz potrjujem, da Slovenija schengen učinkovito izvaja. Ne nazadnje nam to potrjujeta tudi dve agenciji, tako Frontex kot Europol. In verjamem, da bo tudi schengenska evalvacija, ki je v Sloveniji potekala in na katere rezultate čakamo, to bo tudi pokazalo, da Slovenija to izvaja.

Kar se tiče intenzivnega izvajanja z Republiko Hrvaško, to zdaj poteka. Na vaše vprašanje, ali Hrvaška učinkovito varuje svojo mejo z Bosno in Hercegovino, pa seveda s Srbijo, jaz tega odgovora nimam. Je pa res, da je nekajkrat prišla večja skupina ilegalnih migrantov z območja Republike Hrvaške. Policija jih je tudi na nek način najavila, kajti prišlo je do razbitja tudi v delu teritorija Republike Italije in so se potem pač ti ljudje združili. In tudi to večjo skupino, ki je bila prijeta na območju Ilirskobistriškega, smo potem prijeli in smo tudi vrnili nazaj v Republiko Hrvaško. Policija intenzivno sodeluje v regiji, tudi na politični diplomatski ravni delujemo s ciljem uspešnega preprečevanja ilegalnih migracij in sprovajanja ilegalnih migrantov. In seveda vsekakor ne bomo dopustili, nikakor ne, da Slovenija postane migrantski žep, delamo vse na tem, da se to nikoli ne bo zgodilo. Je pa res, da morajo tu različne države v regiji in države članice najti skupni jezik, da še bolj učinkovito zapremo meje in da preprečimo ilegalne migracije. Je pa res, da je problem treba obravnavati na izvoru, da je tu Slovenija ena od držav članic, ki to pravzaprav tudi si želijo, in da je treba mejo zapreti tam, kjer je učinkovito, in s tistimi sporazumi, ki so že bili učinkoviti, to je leta 2016, ko se je zaprla meja v severni Makedoniji, pa seveda tudi ne nazadnje v sporazumu s Turčijo, kjer se je bistveno zmanjšal ilegalni prehod v Evropo.

Hvala lepa.