Hvala lepa za besedo. En lep pozdrav tudi vsem prisotnim!

Že tretjič v razmeroma kratkem času zasedamo na odboru, ki je sklican na podlagi problematike, ki je vezana na delovanje in storitve Pošte Slovenije. Prva razprava je bila opravljena 21. februarja letos, na Odboru za delo, družino in socialne zadeve in invalide, druga je bila pa 4. marca, na skupni seji Odbora za finance in Odbora za gospodarstvo. Že iz tega je razvidno, da gre za en kompleksen problem, ki zajema delo več resornih ministrstev in zahteva, morda, tudi določene zakonodajne spremembe. Bomo videli.

Torej, za kaj gre? Februarja letos, sta oba reprezentativna sindikata napovedala stavko, v kolikor vodstvo podjetja Pošte Slovenije ne bo pristalo na njihove zahteve po ureditvi delovnih razmerij. Glavne težave je predstavljala preobremenjenost pismonoš, pomanjkanje kadrov, zapiranje poštnih poslovalnic – sploh v manjših krajih – in dodatne tržne dejavnosti, na primer zavarovalništvo, bančništvo in tako naprej.

No, do stavke potem ni prišlo, ker so predstavniki obeh sindikatov in uprave pošte 18. februarja podpisali dogovor o strokovnih zahtevah. Sindikat poštnih delavcev je v začetku poletja na širšo javnost naslovil odprto pismo in to odprto pismo smo prejeli tudi vsi poslanci. Iz njega izhaja, da se stanje ni bistveno izboljšalo in da se nadaljujejo slabe poslovodske prakse. V sporazumu dane zaveze se ne uresničujejo v celoti. Uprava pošte se je namreč zavezala, da bo uredila varnost zdravja pri delu, izboljšala delovne pogoje, uredila razporeditve delovnega časa, izboljšala privlačnost delovnih mest v poštnem prometu, prenovila pogodbe o uporabi dvokoles za dostavo pošiljk in tako naprej. Zaposleni pa so še vedno preobremenjeni, izgoreli, zato se število bolniških veča, kopičijo se nadure, neizkoriščen dopust, varni in zdravi delovni pogoji še vedno niso vzpostavljeni, prav tako pa se še vedno niso kadrovsko okrepili.

Se pa uprava drži predpisanega sporazuma v tistem delu, ki se nanaša na finančni vidik zahtev in to v celoti, to je pohvalno, vemo pa, da za zadovoljstvo na delovnem mestu denar nikakor ni tisti prvi in edini najpomembnejši faktor, je pa. Sindikati so v odprtem pismu, ki smo ga prejeli in o katerem govorim, opozorili tudi na centralizacijo in ta ima za posledice neustrezne, predvsem premajhne prostore za opravljanje dela. Zdaj, če si predstavljamo, da se v neki okolici zapre več manjših poslovalnic, potem se vso delo in pošiljke preusmerijo v eno poslovalnico, tisto, ki je pač ostala in zdaj, če upoštevamo, da pošte večinoma niso nove, poštne poslovalnice, da so bile načrtovane pred, ne vem, dvajsetimi, tridesetimi leti in so bile tudi načrtovane za čisto neke druge kapacitete, potem si lahko verjetno zelo enostavno predstavljamo, kakšni so dejansko pogoji dela na teh poštah, pač, nemogoči pogoji.

V odprtem pismu opozarjajo tudi na kršitve 154. člena ZDR. Te se nanašajo na pravico do tridesetminutnega odmora in sicer, tam, kjer je v poslovalnici po novem samo en delavec, si ga pač ne more privoščit, zaradi tega, ker je uprava dala navodila, da med delovnim časom poslovne enote pač ne sme zapreti, kajne, tako da, lahko samo ugibamo, kdaj on gre na malico, pač, ne gre, kajne, ali kar na okencu poje sendvič in še je kar nekaj takih anomalij, ki jih bodo pa verjetno podrobno predstavili predstavniki sindikata, ki vidim tudi, da so danes navzoči na tej sej, zato jih pač ne bom več povzemala – to prepuščam predvsem njim.

Je pa zelo zanimiv ta podatek, da je v preteklih letih Inšpektorat za delo opravil pri njih skupno 91 nadzorov in skupno ugotovil 91 kršitev – 91 nadzorov, pa 91 kršitev… Mislim, da to pove veliko, kajne, o tem, kakšni so pogoji dela, izrekli so pa pač tudi 28 ukrepov, v povezavi s tem. In zdaj mogoče se na prvo žogo pač zdi, da smo v Listi Marjana Šarca in ob podpori Poslanske skupine SD, zdaj to sejo odbora sklicali zgolj zaradi neuresničevanja teh strokovnih zahtev, stavkovnih zahtev, ampak, temu ni tako, zato, ker je problem namreč veliko širši. Trenutna dogajanja na pošti Slovenije in nezadovoljstvo sindikatov in zaposlenih so v bistvu samo očitna posledica. Torej, kje je problem? V slovenski zakonodaji je v 3. členu Zakona o poštnih storitvah opredeljena univerzalna poštna storitev UPS. Člen jo opredeljuje kot, citiram: »trajno, redno in nemoteno izvajanje s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo nad celotnem ozemlju Republike Slovenije po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih storitev.« In v nadaljevanju, ta zakon opredeli njeno zagotavljanje in pravi, da mora Republika Slovenija v javnem interesu zagotavljati, da je izvajalec univerzalne poštne storitve vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajal univerzalno poštno storitev, ki jo sme prekiniti le v primeru višje sile ali v razmerah, ki predstavljajo nevarnost za vročevalca. Uporabnikom se storitev zagotavlja vsak delovni dan, vendar ne manj kot 5-krat tedensko. Mislim, da je vsem popolnoma razumljivo kaj zakon določa. In izvajalec univerzalne poštne storitve je v tem trenutku Pošta Slovenije in kot izvajalca jo je imenovala agencija za komunikacijska omrežja in storitve ACOS. Zdaj na tej točki bi bilo zelo zanimivo verjetno tudi od predstavnika skupnosti občin slišati ali so oni mnenja, da se jim poštna storitev še zagotavlja trajno, redno, nemoteno na celotnem ozemlju pod enakimi pogoji, saj verjetno to zadnje na celotnem ozemlju pod enakimi pogoji verjetno drži zaradi tega, ker če ti nek standard storitve zmanjšaš v celotni državi, potem ga res vsem zagotavljaš pod enakimi pogoji, ampak zagotavljaš ga pod enako slabimi pogoji. Tako, da o tem bi se dalo še debatirati. Ne smemo pa tudi pozabiti, da so poštna okenca ogromno ljudem hkrati tudi bančna okenca, čeprav Pošta Slovenije v bistvu zdaj z novo KBM v bistvu nima nič razen tega, da zanjo opravlja storitev, je pa pošteno, da se prizna, da pred leti, ko se je uvedla ta storitev so intenzivno, da ne rečem agresivno novačili predvsem starejše ljudi k temu, da so pri NKBM odpirali račune in ravno s tem argumentom, da bodo bančno okence potem imeli kar na vsaki pošti in ljudje so takrat še verjeli, da bodo pošte tam kjer so jih imeli praktično vse življenje, verjetno takrat nihče ni pomislil, da se jim bodo pošte tako množično ukinjale. In zdaj se dogaja, da ti ljudje, starejši ljudje na periferiji po vaseh ne pridejo niti do svojega denarja, ker ne uporabljajo spletnih rešitev, to jih uporabljamo mi mlajši, ampak Slovenija ni samo dežela mladih ljudi, tudi dežela starejših. In potem da pridejo do svojega denarja v neki poslovalnici, ki jo ne morejo peš doseči, potrebujejo prevoz in s tem v bistvu tudi posegamo v njihovo odvisnost od drugih ljudi, ker lahko bi bili popolnoma samostojni pri tem urejanju nekih osnovnih zadev. Jaz se zavedam, da je Pošta Slovenije res gospodarska družba in to pomeni, da se mora obnašati tržno, ampak ta gospodarska družba je v 100 % lasti Republike Slovenije. Za moje pojme to ne pomeni samo tega, da je to neka državna strateška naložba, zame to pomeni tudi in predvsem, da Pošta Slovenije ponuja in zagotavlja storitve, ki so v javnem interesu in predstavljajo javno dobro. Da je tako je bilo v bistvu do leta 2002 oziroma do leta 2003, do takrat je bila pošta javno podjetje, ampak potem so s sklepom o preoblikovanju jo spremenili v gospodarsko družbo. To je bila po mojem osebnem mnenju storjena takrat ena velika napaka, ampak zdaj je kar je, ceno pa plačujemo ravno ljudje in zaposleni v poštnem prometu na katere se izvaja pritisk in vsi državljani, ki imajo občutek, da za ceno donosov, ki jih ima Pošta Slovenije, milijonskih, ampak da se razumemo, super, da jih ima, krasno, ampak mi imamo občutek, da dobivamo za to vse slabšo poštno storitev, vso manjšo pokritost s poštnimi poslovalnicami in kot sem že rekla na poštarje se pa vršijo vse večji pritiski. Zdaj ali je to res to kar ta država hoče. Na prvem izmed odborov na to temo, ki je bil na Odboru za delo, družino in socialne zadeve, kjer sem tudi sama članica, so nam predstavniki SDH med drugim v razpravi zatrdili, da od Pošte Slovenije ne zahtevajo takšnih donosov, ki jih ima, to je okoli 10 milijonov na letni ravni. Se pravi kje je težava? Zakaj ne bi del teh sredstev, ki so zdaj donos, namenili za to, da se poslovalnice ohranjajo, da imajo zaposleni boljše pogoje zato, da bomo ljudje še zmeraj ob nekih normalnih urah lahko hodili na pošte, ki so v naših krajih in vaseh bile pravzaprav že od kar vemo zase, se pravi še iz časov nekdanje države. Jaz mislim, da ne bi bil čisto nihče izmed nas jezen, če bi Pošta Slovenije poslovno leto enkrat s pozitivno 0 zaključila, ampak mi tukaj ne bi sklicevali potem trikrat na leto odborov, ki bi se ukvarjali s težavami s katerimi se ukvarjamo danes, se pravi nezadovoljstvo strank zaradi zapiranja poslovalnic, pa napovedi stavk zaposlenih na pošti Slovenije. In zdaj zagotavljanje te univerzalne poštne storitve je splošen interes oziroma dobrobit širše javnosti, ki je nad interesom oziroma koristjo posameznika vsaj za moje pojme, ampak težava je pa, da nihče v bistvu sploh ne ve kolikšen je v resnici dejansko neto strošek izvajanja univerzalne poštne storitve. Ta izračun je nujen, ker na podlagi v bistvu njega pošta utemeljuje zapiranje poslovalnic. In njihov načrt je, da v kratkem zaprejo še 52 poslovalnic, 52. Tako da želim, da ta izračun v najkrajšem možnem času dobimo na mizo s strni uprave Pošte Slovenije in tudi Acosa. Povedala bi en primer. Občina Loški potok se ni želela odpovedati poslovalnici pošte in se je odločila, da bo njeno delovanje pokrivala iz svojega lastnega občinskega proračuna in na letni ravni jih ta pošta stane 20.000 evrov. Če vzamemo v obzir koliko ljudi ima za teh 20.000 evrov zagotovljeno eno kvalitetno storitev, ki jim je neobhodna, ne moremo nikakor trditi, da so to neki ekscesni veliki zneski, ki jih družba kot je Pošta Slovenije ne bi zmogla. Zdaj, na preteklih odborih je bilo že večkrat izpostavljeno, pa bom danes izpostavila še enkrat, jasno je treba razločevati med osnovno dejavnostjo Pošte Slovenije in to je zagotavljanje univerzalne poštne storitve in med ostalimi profitabilnimi aktivnostmi, ki jih izvajajo. Ker izvajanje te univerzalne poštne storitve ne bi pod nobenim pogojem smelo biti zmanjševano, sploh pa ne s tem tempom kot smo mu priča, se pravi načrtovanih 52 zaprtih pošt, in to je treba pri priči ustaviti.

Druga zahteva na katero opozarjamo je pa ta, da želimo, da v bodoče SDH ob pripravi letnega načrta opravljanja naložb podrobno opredeli cilje SDH pri upravljanju naložbe o Pošti Slovenije d.o.o. V njih naj jasno izrazi predvsem cilje glede načrta reorganizacije družbe. In kot sem že povedala je Pošta Slovenije v 100 % lasti Republike Slovenije in Republika Slovenija kot ustanoviteljica svoje pravice izvršuje preko SDH, torej je SDH tisti, ki bi moral imeti in tudi ima do neke mere moč vpliva na odločitve o upravi pošte. Glede na to, da uprava pošte sama od sebe nikakor ne želi slišati in uresničevati voljo državljanov, državljani pa tvorimo to državo, ki je ustanoviteljica in lastnica Pošte Slovenije. In pozivam tudi Acos, da ne bo več odobraval ohlapnih meril za dostavo pošte, recimo 2-krat na teden in podobno in da bo drugače pristopil k ukinitvam poslovalnic, šel na teren recimo in na terenu preverjal kaj se dogaja, ne samo faktografsko skozi neke številke in pregled na zemljevidu ali razdalje štimajo ali ne štimajo. Na podlagi vsega povedanega predlagatelji nujne seje na Odboru za gospodarstvo predlagamo, da se na to temo opravi razprava in da se sprejme naslednja dva predloga sklepov, in sicer prvi sklep je: Odbor za gospodarstvo predlaga, da Pošta Slovenije in Acos do izračuna neto stroška univerzalne poštne storitve počakata z realizacijo vseh dejavnosti v povezavi s postopki preoblikovanja ali ukinjanja kontaktnih točk. Odbor za gospodarstvo pričakuje, da bo Acos izračun neto stroška univerzalne poštne storitve naredil v roku dveh mesecev.«

Drugi sklep: »Odbor za gospodarstvo predlaga upravi Slovenskega državnega holdinga, da ob pripravi letnega načrta opravljanja naložb v delu, ki se nanaša na Pošto Slovenije d.o.o, opredeli podrobne cilje SDH pri upravljanju naložbe o Pošti Slovenije d.o.o po dejavnostih, s katerimi bo jasno izražen cilj glede načrta reorganizacije družbe ob upoštevanju vpliva prevzema družbe Intereuropa d.d.«

Toliko od mene za enkrat.