Spoštovani zbrani! Spoštovani gostje! Spoštovani kolegice in kolegi!

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - DIGITALIZACIJA V KMETIJSTVU IN NA PODEŽELJU - PAMETNE REŠITVE ZA KMETIJSTVO PRIHODNOSTI. To je danes v bistvu naslovna tema.

V informacijo naj vam povem, da imamo na voljo časa za razpravo približno do 14. ure.

Seja se snema, magnetogram seje bo v najkrajšem času objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Vse, ki boste razpravljali prosim, da se zaradi magnetograma predstavitev z imenom in priimkom ter navedete inštitucijo iz katere prihajate. Za razpravo se prosim javite z dvigom rok. Naša sodelavka pa vam bo prinesla mikrofon. Če pa kdo želi, da lahko predstavi svoj prispevek za govornico pa je seveda tukaj dobrodošel. Če se bodo v razpravi oblikovali morebitni predlogi sklepov predlagam, da bi odbor o njih glasoval na prvi redni seji odbora v Državnem zboru. Sprejete sklepe pa bomo poslali vsem, ki ste vabljeni na današnjo sejo in bodo objavljeni tudi na spletnih straneh Državnega zbora. Toliko glede tehničnih vprašanj današnje seje za tiste, ki ste nekako novi poslanci in poslanke.

Na sejo sem vabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V naši sredini pozdravljam neumorno našo ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec. Dobrodošla gospa ministrica. Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kateri so se opravičili. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Med nami je mag. Bojan Suvorov, ki ga lepo pozdravljam. Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Tukaj vidim predstavnika. Kmetijski inštitut Slovenije. Tukaj vidim neumornega direktorja inštituta dr. Simončiča. Lepo pozdravljeni! Biotehnično fakulteto Univerze v Ljubljani. Mislim, da vidim predstavnika. Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Z nami je danes prof. dr. Miran Lakota, ki ga prav tako lepo pozdravljam. Povabil sem tudi kolega Franca Bogoviča. Z njegovo temo, kot veste, pametne digitalizirane vasi. Žal se je danes opravičil, ker ima številne obveznosti. Potem Zadružna zveza Slovenije. Tukaj vidim njenega velikega vodjo gospoda Petra Vriska, prijatelja. Izvolite. Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij in Zvezo slovenske podeželske mladine preko katere, jaz mislim, da v prihodnosti digitalizacije ne bo in o katerih se moramo, lahko bi rekel, najbolj resno pogovarjati. Zato tudi predstavnike podeželske mladine Slovenije lepo pozdravljam v naši sredini. Naj povem, da smo včeraj z ministrico, z državnim sekretarjem in ostalimi, tudi z zbornico, preživeli na njihovih delavnicah. Podali so svoje videnje, tudi digitalizacije, nekaj konkretnih rešitev. Dogovorili smo se, da bomo tudi to delavnico nekako predstavili na eni izmed naslednjih sej pozno jeseni, takrat, ko se nekako narava pomiri, ko lahko morda še nekoliko več govorimo o digitalizaciji v kmetijstvu. Takrat bomo tudi predstavili te delavnice, izsledke te delavnice, ki smo jo včeraj imeli tukaj v eni izmed dvoran. Zelo zanimive rešitve, zelo zanimivi, lahko bi rekel, »brain storm-i«, ki se dogajajo. In moram priznati, da sem bil tudi sam presenečen o idejah in tudi o nekaterih pokazateljih nekih rešitev v kmetijstvu, tudi v dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Torej, bo kar zanimiva seja nekje pozno jeseni tudi na to temo.

Naknadno 26. 8. naprej pa sem vabil celo vrsto, lahko bi rekel, mladih podjetij, nekatera so že znana v slovenskem mednarodnem prostoru, za nekatere boste še izvedeli in tudi številne kmetije, ki uporabljalo, lahko bi rekel, digitalne tehnologije. Torej, pred nami je predstavnik Niko Miholič iz družbe PanOrganic.

/ aplavz/

Potem je tukaj Boštjan Kosec, torej ekološka kmetija Kosec, ki ga prav tako lepo pozdravljam. / aplavz/ Med nami je Rok Roblek, torej spet živinorejska kmetija Roblek. / aplavz/ In pa, med nami je inženir Andrej Oprčkal(?), ki bo govoril o digitalnem in urbanem kmetovanju. Lepo pozdravljen. / aplavz/

Toliko o vabljenih, toliko o gostih. Kot gradivo ste s sklicem prejeli gradivo: Digitalna Slovenija 2020 - Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 - pri pripravi tega gradiva so sodelovala številna ministrstva – in Izjavo o sodelovanju na področju digitalizacije, ki so jo 7. marca 2017 podpisale inštitucije, navedene v glavi gradiva, ki ste ga tudi seveda prejeli v naših materialih. Naknadno, 19. 8., ste prejeli še gradivo Kmetijske gozdarske zbornice Slovenija.

Torej, toliko v uvodu, dovolite mi pa, da za uvod razložim razloge, zaradi katerih sem menil, da v / nerazumljivo/ kmetijstva in na podeželju, je potrebno spregovoriti tudi na parlamentarnem odboru, ki to področje pokriva.

Torej, spoštovani kolegice in kolegi, tisti, ki me poznate kot poslanca, kot predsednika odbora, kot veste, beseda digitalizacija, v širšem pomenu tudi, lahko bi rekel, procesov, ki jih imenujemo razvoj 4. industrijske revolucije, pripeljal na pot tega, da sem sam, ko sem tudi prevzel Odbor za kmetijstvo, nekako si zadal, kot nek svoj osebni cilj, da nekatere izrazite tehnične rešitve, ki bi lahko bile, lahko rekel, kot neka specialna orodja, v pomoč slovenskemu kmetijstvu, da jih lahko nekako predstavim, da jih lahko lažje predstavim, sam kot inženir elektrotehnike, nekako sem si zadal to pot, da pri tem, lahko bi rekel, tehnološkem prelomu tudi v kmetijstvu, / nerazumljivo/ lahko bi rekel tudi, revoluciji, ki se dogaja v kmetijstvu, da slovenskemu širšemu delu kmetijstva predstavimo digitalizacijo v tem najbolj človeškem pomenu. Človeškem pomenu zaradi tega, ker se zavedamo tistih statistik, ki nam pa niso v dobrobit slovenskemu kmetijstvu.

Prva statistika, ki / nerazumljivo/ je, starostna struktura slovenskega kmeta, torej, približno 57 let. Potem, izredna razdrobljenost, izredna tudi razdrobljenost lastniške strukture, tako pri gozdovih, ki jih ne smemo pozabit tudi pri digitalizaciji, kot v širšem kmetijstvu. Torej, to so podatki, ki ne gredo v prid temu, da lahko na najkrajši način implementiramo »high tech« tudi v slovensko, lahko bi rekel, relativno konzervativno kmetijstvo politiko zadnja desetletja. Kako to predstavit? Kako predstavit tudi tistim, ki so sedaj aktivni kmetje, lahko bi rekel mogoče celo, pred predajo kmetij, tem, da je lahko to dobrobit, da lahko pomaga in da nove tehnološke rešitve, predvsem, da so relativno, v kolikor si bo politika tudi zadala cilj, lahko uporabnikom, lahko bi rekel, zelo prijazne.

Danes sem si zadal cilj, da bom jaz, ki največkrat zelo dosti govorim, govorim o rešitvah, v povezavi z tujino, danes pa želim vam po vsem tem, kar sem si sestavil, z nekaterimi, kar sem videl v slovenskem kmetijstvu, dati besedo tistim, ki so pa pionirji na nekaterih področjih, na katera smo lahko izrazito ponosni. Prepričan sem, da se lahko z njimi pokažemo, ker imamo tudi med nami tukaj nekaj številne goste tudi iz tujine - ki jih prav tako lepo pozdravljam – da smo lahko na njih ponosni in da ravno zaradi teh pionirjev, ki so si zadali popolnoma neko svojo pot, da so lahko tiste lastovke, ki bodo prinesle tudi neko pomlad v slovensko visoko tehnološko produkcijo, v kmetijstvo.

Zaradi česa? Zaradi tega, ker vsak dan se srečujemo torej s podnebnimi spremembami. Vsak dan govorimo tudi o brezogljični produkciji, o brezogljični družbi. Vsak dan se zavedamo, da tudi evropska kmetijska politika v prejšnji perspektivi in sedanji, gre z roko v roki, z ministrstvom, predvsem z okoljskim ministrstvom, zato tudi kolega pozdravljam, ki je predsednik Odbora za okolje in prostor. Tako da je, lahko rečemo, veliki izzivi so pred nami in danes bomo predstavili nekatera orodja, ki lahko relativno tudi majhnim kmetijam, jim zagotovijo, lahko bi rekel, dodano vrednost.

Torej, izhodišča, kjer roboti, kjer mehatronika, kjer digitalne vsebine, kjer internet stvari, kjer umetna inteligenca nadomešča človeka, v tistem smislu, ker je tudi človek izredno pomemben. Kmet naj se ukvarja z umnim kmetovanjem. Problem imamo tudi seveda z delom na kmetiji, z iskanjem kadra, tudi na kmetiji, z iskanjem kmetijskim poklicev tudi v prihodnosti in bistvo kmeta je, da je v kmetiji čim manj birokracije in da se kmet ukvarja z umnim kmetijstvom in ne nazadnje tudi, na koncu, z tipično ekonomijo, torej z trženjem svojih kmetijskih produktov, z razvojem blagovnih znamk – lahko so to izredno majhne, izredno ambiciozne blagovne znamke, ki lahko prodirajo.

Ljudje, tudi evropski potrošniki, tudi svetovni potrošniki, danes je med nami tudi seveda dan slovenskih vinogradnikov – ne iščejo več velikih zgodb tudi med vini, iščejo pa izredno eksotične zgodbe, nove okuse, nove plemenite dežele, ki imajo nekatero tradicijo in seveda imajo nove inovacije tudi na tem področju.

Zato, spoštovane kolegice, pot je odprta, prihodnost je odprta in jaz mislim, da je prihodnost na strani pogumnih, inovativnih ljudi in prepričan sem, da digitalizacija v kmetijstvu, v preboju, v »high tech-u«, da je lahko to eden izmed tudi novih ciljev slovenstva, v širšem pomenu besede, neka skupna pot tudi slovenske politike, da tega vlaka, v procesu tudi tranzicije, ne zamudimo in da smo tukaj kot majhna država lahko primer izredno dobre prakse, morda tudi pilotnih projektov in da tu skupaj, vsi deležniki, ki smo trenutno v politiki, vseh strank, si zadamo en ambiciozni cilj, da slovenskemu kmetijstvo po desetletjih pomagamo pri premagovanju njihovih težav, damo jim nov impulz in damo jih, da si želimo, na eni strani, vrhunskih njihovih produktov, torej naše kvalitetne hrane, ki mora postat strateška surovina, tudi za preventivno zdravstveno delo slovenskega zdravega človeka, ker se vse, se tiče okoli enih ljudi in da lahko prikažemo danes na najlepši način, da obstajajo tehnologije, ki bodo morda v prihodnosti zaznamovale izredno slovensko kmetijstvo in da lahko preko teh tehnologij, ne samo pridelujemo kvalitetno hrano, ampak jo tudi promoviramo in prodajamo morda tiste top izdelke tudi širše, v Evropo in tudi v svet.

Toliko z moje strani, v tem uvodu. Tako, sedaj bomo začeli nekako z sejo. Torej, na začetku seveda bom dal besedo dr. Aleksandri Pivec, ministrici za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano. Spoštovana gospa ministrica, dovolite, / oglašanje iz dvorane/ ja, prosim vas, da nam namenite nekaj besed o kmetijski digitalni prihodnosti Slovenije.