Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali prisotni.

Danes je prvič, da se kandidat za člana Evropske komisije iz Slovenije predstavlja pred tem odborom. To kaže na pomen, ki ga v Sloveniji pripisujemo vlogi nacionalnega parlamenta v zadevah Evropske unije. V skladu z zakonom, ima naš Državni zbor pomembno vlogo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev Evropske unije, ki sodijo v njegovo pristojnost. Menim, da je ta ureditev dobra, predvsem zato, ker bistveno prispeva k približevanju Evropske unije slovenskim državljankam in državljanom. Po letu 2015 – kot je znano – je v pristojnosti Odbora za zadeve Evropske unije tudi predstavitev kandidata za člana Evropske komisije. Pozdravljam to priložnost in se vam zahvaljujem za vabilo.

O svojem dosedanjem delu ne bi želel govoriti na dolgo in široko, omejil bi se na tiste etape svoje kariere, ki so me še posebej tesno povezale z Evropsko unijo. Čeprav le karierni diplomat, sem kot državni sekretar, torej, na politični funkciji, skrbel za zadeve Evropske unije pri štirih predsednikih slovenskih Vlad. Nazadnje v letih 2014 do 2016. Še pred članstvom Slovenije v Evropski uniji, sem sodeloval na konvenciji o prihodnosti Evropske unije. 2 leti sem vodil Službo Vlade za evropske zadeve in to v času priprav na prvo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Bil sem tudi nosilec, tako imenovani šerpa, v pogajanjih za novo pogodbo Evropske unije, tako imenovano Lizbonsko pogodbo, ki je danes v veljavi.

V času prvega slovenskega predsedovanja leta 2008, sem bil med drugim tudi predstavnik Sveta Evropske unije - se pravi, institucije, ki združuje vse države članice - v Evropskem parlamentu. Tudi kot direktor Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, sem vodil stalni dialog in obsežno operativno sodelovanje z institucijami Evropske unije, predvsem z Evropskim parlamentom. Evropska unija je namreč poglavitni partner OVSE, zlasti na področju volitev in najbolj aktualno, skoraj 3 leta sem že veleposlanik Slovenije pri Evropski uniji, ko me je dosegel predlog predsednika Vlade za to kandidaturo. Tudi na tem mestu se želim predsedniku Vlade in Vladi, zahvaliti za izkazano zaupanje in upam, da lahko računam tudi na podporo tega odbora.

Temeljni akt Evropske unije - Lizbonska pogodba – predpisuje 3 pogoje za komisarje. 3 – nič več, nič manj. Ti pogoji so splošna usposobljenost, zavzetost za Evropo in neodvisnost. Verjamem, da moje dosedanje delo in rezultati dovolj prepričljivo izkazujejo izpolnjevanje teh treh pogojev. Verjamem tudi, da mi dosedanje delo daje dobro podlago za soočanje z izzivi, ki čakajo novo Evropsko komisijo in teh izzivov je veliko. V tej svoji predstavitvi še ne morem podrobneje govoriti o konkretnih nalogah, ki naj bi jih opravljal. To bo možno šele potem, ko bo znana odločitev predsednice komisije o razdelitvi resorjev. Ta odločitev bo znana predvidoma avgusta, morda že zelo kmalu.

Kot je znano, bodo nato jeseni sledila temeljita zaslišanja vseh kandidatov v pristojnih odborih Evropskega parlamenta, je pa danes dobra priložnost, da vam na kratko predstavim svoj pogled na aktualne razmere v Evropski uniji in na izzive, ki so pred komisijo. Evropsko gospodarstvo je v dobri kondiciji. Po obdobju večletne vzdržne rasti so v veliki meri odpravljene posledice gospodarske krize, ki se je razplamtela pred desetletjem. O krizi je EU uvedla vrsto ukrepov za krepitev odpornosti svojega monetarnega in bančnega sistema. Stopnja zaposlenosti v državah članicah dosega rekordne ravni. Rekordna je bila tudi udeležba na letošnjih volitvah v Evropski parlament. Množični in nenadzorovani migracijski tokovi, ki so pretresli Evropo leta 2015 so bolj ali manj zaustavljeni in pod nadzorom toda že se kažejo znaki ohlajanja gospodarstva. Dodatno se krepijo napetosti v mednarodni trgovini. Protekcionistične in unilateralistične težnje lahko zelo prizadenejo Evropsko unijo, ki je izvozna velesila. Skupni javni dolg držav evroobmočja je te dni presegel 10 tisoč milijard evrov oziroma skoraj 86 odstotkov bruto družbenega produkta držav evroobmočja. To ni ravno udoben položaj, če pride do nove krize, zato je javni dolg treba zmanjšati. Gospodarska rast ni bila blagodejna za vse enako. Mnogo ostajajo ob robu. Socialna pravičnost ostaja nedokončan projekt. Sestava Evropskega parlamenta je bolj razdrobljena kot kdajkoli. Doseganje potrebne večine za zakonodajne akte in druge ukrepe bo zahtevnejše kot doslej. Evropska unija še vedno ni uspela vzpostaviti učinkovite humane in solidarne skupne migracijske politike. Ljudje umirajo pri prečkanju Sredozemskega morja. Države članice se medtem prepirajo katera bo prevzela preživele in koliko. To je le manjši del, zelo majhen del izzivov, na katere bomo morali najti odgovor. Nova Evropska komisija bo, če ne bo zapletov nastopila svoj mandat 1. novembra. Dan pred tem bo iztekel rok za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Če do takrat ne bo potrjen izstopni sporazum in če ta rok ne bo morda podaljšan se bo nova komisija že od prvega dne morala ukvarjati s posledicami neurejenega izstopa Združenega kraljestva. Te posledice bi bile težke za ljudi, za gospodarske subjekte, za evropske in britanske javne finance pa morda celo za mir in stabilnost na irskem otoku. Evropska unija je sicer opravila temeljite priprave tudi na tak scenarij, a to ne spremeni dejstva, da bi bil sporazumem izstop veliko ugodnejši in stabilnejši za obe strani. Menim, da podaljševanje izstopnega roka brez utemeljenega razloga ne bi bilo primerno. Sedanje stanje namreč vnaša vse večjo negotovost in lahko v bodoče resno ovira nemoteno delovanje Unije. Po drugi strani pa bi bilo podaljšanje roka umestno, če bi za to obstajali dobri razlogi. Tak razlog bi na primer bil konkretna perspektiva sporazumnega izstopa, za katero bi britanski parlament potreboval še nekaj dodatnega časa. V vsakem primeru bo izguba velike in relativno bogate države članice imela neugodne posledice na evropski proračun. Združeno kraljestvo, ki sodi med velike neto plačnice je v postopku izstopanja prav v času, ko potekajo pogajanja o večletnem finančnem okviru Evropske unije za obdobje 2021 do 2027. Pri teh pogajanjih se soočamo z težavo kvadrature kroga. Kako z omejenimi sredstvi zagotoviti, da se bo Evropska unija lahko uspešno spopadala s tradicionalnimi izzivi, podpora kmetijstvu, razvoju podeželja, kohezija ter številnimi novimi in vse bolj perečimi izzivi kot so migracije, varnost, socialna vključenost in zlasti podnebne spremembe. Zlasti kohezijska sredstva ostajajo za države kot je Slovenija ključni vir za naložbe. Naložbe pa so nujno potrebne za zmanjšanje razvojnega razkoraka med državami članicami. Ekonomska, socialna in ozemeljska kohezija Evropske unije mora zato še naprej ostati med prednostnimi cilji evropske politike. Del izpada britanskih prihodkov se lahko nadoknadi s prerazporeditvami na nove pomembnejše prednostne naloge. Drugi del britanskega izpada bo treba nadomestiti z višjimi vplačili preostalih 27-ih držav članic, tudi Slovenije, drugače pač ne bo šlo. Pomembno je, da se ta pogajanja pravočasno in uspešno končajo. Če ne bodo končana do konca tega leta bo to povzročilo dodatne težave za delovanje nove komisije in Evropske unije kot celote. Notranji, zunanji in globalni izzivi ne bodo čakali Evropsko unijo, da se ustrezno organizira, zato je tako pomembno, da nova komisija nastopi svoj mandat brez zamude in da se v Evropski uniji pravočasno dogovorimo o svojem finančnem okviru za naslednjih 7 let. To je pomembno tudi za Slovenijo, zlasti za uspeh njenega bližnjega predsedovanja Svetu Evropske unije. Predsedujoča država namreč skupaj s komisijo in Evropskim parlamentom nosi levji delež odgovornosti za uspešno soočenje z aktualnimi izzivi. Med globalnimi izzivi, ki terjajo hitro, takojšnje ukrepanje bi izpostavil podnebne spremembe in varovanja okolja nasploh. Z vsakim dnem je v našem ozračju več toplogrednih plinov in z vsakim dnem se zmanjša biotska raznovrstnost našega planeta. Prehod v nizko oglično družbo in krožno oziroma zeleno gospodarstvo bo terjal orjaške investicije. In Evropa mora tu igrati vodilno vlogo. Ne le z evropskimi proračunskimi sredstvi, ki jih še zdaleč ne bo dovolj, temveč tudi oziroma predvsem s privabljanjem zasebnega kapitala. Ta sredstva so potrebna, da dosežemo cilj podnebne nevtralnosti na socialno vzdržen in pravičen način. Evropa ni osamljen otok. Naštete in druge izzive moramo naslavljati v sodelovanju z ostalimi mednarodnimi igralci. Zavzemati se moramo za multilateralizem, za urejanje medsebojnih odnosov mednarodne skupnosti in obravnavanje skupnih izzivov na podlagi dogovorjenih pravil in mednarodnih norm. Okrepiti moramo svojo varnost in evropsko obrambno sodelovanje. Vzpostaviti moramo učinkovito skupno migracijsko politiko, okrepiti varovanje zunanjih meja Unije, izboljšati sodelovanje z državami izvora in tranzita. Zagotoviti moramo solidarnost pri sprejemanju tistih, ki so upravičeni do mednarodne zaščite. Obenem moramo vzpostaviti učinkovito vračanje tistih, ki do nje niso upravičeni. Predvsem pa moramo bolje skrbeti za odpravljanje temeljnih vzrokov za migracije. Z okrepljenim angažmajem na področju preprečevanje konfliktov in razvojnega sodelovanja. Evropska unija pri svojih odnosih z zunanjim svetom ne bi smela pozabiti na regijo, ki pravzaprav ni njena soseščina, temveč njeno notranje dvorišče. To je Zahodni Balkan. V skladu z Lizbonsko pogodbo ima perspektivo članstva v Evropski uniji vsaka evropska država, evropska država, ki je zmožna in voljna prevzeti obveznosti članstva. Države Zahodnega Balkana so evropske države. Želijo si postati članice, zato morajo opraviti ustrezne reforme in Evropska unija jim mora pri tem aktivno pomagati tako, da bodo na koncu tega procesa zmožne prevzeti obveznosti članstva. Napredek v tej smeri je nujen. Evropska integracija države Zahodnega Balkana je najboljše jamstvo za trajno varnost in stabilnost te regije. In to je tudi v strateškem interesu Evrope, Evropske unije in še posebej Slovenije. Evropska unija se bo zmogla uspešno soočati z zunanjimi in globalnimi izzivi le, če bo notranje trdno povezana. To pa je lahko le na temelju skupnih vrednot. In tukaj vidim ključni izziv pred naslednjo komisijo, nevarnost erozije vrednot na katerih je utemeljena Evropska unija. Te vrednote so demokracija, spoštovanje človekovih pravic, enakopravnost spolov, svoboda medijev, neodvisnost sodstva in mir. Te vrednote so poglavitno vezivo Evropskega unije kot skupnosti, utemeljene na vladavini prava. Danes se številnim zdi samoumevno, da v Evropi uživamo te vrednote, vendar si je zanje treba prizadevati ves čas. Tudi znotraj Evropskega unije se dogaja, dan današnji, da se te vrednote postavlja pod vprašaj. V institucionalni strukturi Evropskega unije je komisija še posebej poklicana k skrbi za skupne Evropskega vrednote. Lizbonska pogodba v 17. členu določa, da Evropska komisija spodbuja splošni interes unije, se pravi, skupni interes vseh držav članic ter evropskih državljank in državljanov. Isti člen določa tudi, da komisija skrbi za spoštovanje prava unije. Če bom komisar, bom nenehno opozarjal na to temeljno poslanstvo Evropskega komisije. Zavzemal se bom za enakopravno obravnavo evropskih državljank in državljanov. Zavzemal se bom za enakopravno obravnavo vseh držav članic, ne glede na njihovo velikost, vpliv in trajanje članstva. Zavzemal se bom za dosledno spoštovanje prava Evropskega unije, za utrjevanje vladavine prava in vseh vrednot, ki jih le ta ščiti. In spominjal bom na izjavo predsednika odhajajoče komisije, gospoda Junckerja. Citiram:

»Sprejemanje in spoštovanje dokončnih in pravnomočnih sodb sodišč je tisto, kar pomeni biti del unije, utemeljene na vladavini prava.«, konec citata.

Pozorno sem spremljal nastop bodoče predsednice komisije, gospe fon der Leyen, v Evropskem parlamentu. Z veseljem ugotavljam, da v veliki meri delim njeno vizijo za Evropo.

Spoštovani! zavedam se pomembnosti in zahtevnosti komisarske funkcije, ne glede na resor, ki bo pripadal članu komisije iz Slovenije. Zavedam se tudi dejstva, da pot do tja ne bo lahka, še manj pa izvrševanje funkcije na način, da bo Slovenija lahko s svojim članom komisije zadovoljna. Na tej poti bo izredno dragocena tudi vaša podpora, zato iskreno upam, da si mi jo bo uspelo tudi pridobiti. Obenem zagotavljam, da se bom vselej odzval vabilu Državnega zbora na pogovor oziroma razpravo o aktualnih vprašanjih Evropskega unije.

Hvala za vašo pozornost.