Hvala lepa.

Spoštovani člani, spoštovana državna sekretarka in drugi gostje!

Državni svet je na svoji 5. izredni seji sprejel veto na spremembo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, saj ugotavlja, da obstaja različno razumevanje vsebine odločbe Ustavnega sodišča v delu, ki opredeljuje pravico otrok do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja. Sprejeta novela zakona se oddaljuje od sodbe Ustavnega sodišča ter posledično slabša položaj in ogroža obstoj zasebnih šol v slovenskem prostoru, na katerih se izobražuje po nam znanih podatkih manj kot 1 % vseh osnovnošolskih otrok, v povprečju pa je v Evropski uniji ta delež približno 14 %. Prav zaradi navedenega smo mnenja, da slovensko zasebno šolstvo v ničemer ne ogroža slovenskega javnega šolstva, nasprotno, iz mnogih primerov dobrih domačih praks je lahko kvečjemu njegova pozitivna dopolnitev in zdrava ter stimulativna konkurenčnost. Zasebno šolstvo dopolnjuje in izboljšuje izobraževalni sistem ter tudi bogati družbo v celoti.

Ustavno sodišče je svojo sodbo sprejelo na pobudo staršev otrok, ki se šolajo v zasebnih vrtcih in šolah. Če bi Ustavno sodišče menilo, da z zakonom niso kršene njihove pravice, potem bi to staršem v svoji sodbi zapisalo. Če bi Ustavno sodišče menilo, da so ti otroci pozitivno diskriminirani, potem bi tudi to v svoji odločbi omenilo, pa ni. Zato menimo, da je neustavnost ravno v tem, da tisti otroci, ki se šolajo po javnoveljavnih šolskih programih v zasebnih in javnih šolah, niso izenačeni. Uvedba razlikovanja med javnoveljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, je neutemeljena in poleg tega ni v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da obstajajo stvarni razlogi za različno financiranje javnoveljavnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah. Uvedba razlikovanja v praksi namreč predstavlja temelj za razlikovanje oziroma omejitev višine sofinanciranja osnovnošolskega programa zasebnih šol, kar pa je v neposrednem nasprotju z navedeno odločbo. Kakor je v odločbi zapisalo Ustavno sodišče, iz 57. člena ustave ne izhaja zgolj obveznost države, da ustvari pravni okvir za ustanovitev in delovanje zasebnih šol in da prizna javno veljavnost izobrazbe, pridobljene na takih šolah, temveč tudi, da zagotavlja njihov dejanski obstoj, torej tudi sofinanciranje. Z odločbo je Ustavno sodišče nadalje ugotovilo, da drugi odstavek 57. člena ustave učencem zagotavlja pravico do zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javni ali zasebni šoli. Ustavna dobrota javnega financiranja gre uporabniku, prejemniku izobraževanja, torej učencem in njihovim staršem, ne pa izvajalcu, ki so zasebnopravni ali javnopravni subjekti. Financira se torej izobraževanje in ne tisti, ki izobražuje. Tako iz ustavne dolžnosti učencev, da obiskujejo javno veljavni izobraževalni program izhaja, da se morajo vsi taki programi enako financirati.

In kot zadnji argument proti sprejemanju takšnega zakona, da bo uresničitev njegovega novega predloga financiranja neizogibno privedlo do zvišanja šolnin in s tem omejevanja njihove dostopnosti za socialno bolj obremenjene družine ter dolgoročno, do nastajanja zasebnih šol, zgolj za bogato elito, kar pa vsekakor ni v javnem interesu. Po našem mnenju, bi Slovenija morala finančno podpreti in spodbujati vzgojo, izobraževalne programe, ne glede na, kdo jih izvaja, hkrati bi se morali tudi bolj poglobiti v doseganje višjega nivoja poglobljenega pridobljenega znanja in kompetenc naših otrok.

Uresničevanje odločb Ustavnega sodišča, brez tovrstne ambicije, ne bo prineslo sistemsko in strateško razvojno pomembnih rešitev, le te pa si želijo tako učitelji, ravnatelji, učenci, starši in delodajalci. Vsi ključni strateški dokumenti, tudi Bela knjiga in Strategija razvoja Slovenije opozarja na vrzeli šolskega sistema, vse glasnejše so tudi kritike o nujnosti njihove reforme, v smeri večanja kompetenc in znanja naših otrok. Mnoge zasebne prakse imajo pristope in rešitve, kako premostiti te ovire.

Prav zato menimo, da ni nobenega razloga, da bi jih omejevali ali celo ukinjali in s tem menimo, da je veto utemeljen. Hvala.