Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam, lepo pozdravljam predstavnike ministrstev, ministra, državno sekretarko, pozdravljam vodstva podjetij, prav tako predstavnike civilnih iniciativ in vse ostale povabljene.

Moram povedat, da sem izredno razočaran, ker se današnje seje Komisije za nadzor javnih financ ni udeležila ključna oseba, ki vodi vse te projekte, to je ministrica za infrastrukturo, Alenka Bratušek. Se mi zdi, da bi bilo zelo prav in pa pomembno, da je prisotna na Komisiji za nadzor javnih financ, o kateri bomo razpravljali o transparentnosti, o privarčevanju davkoplačevalskega denarja, o smotrnosti graditve in še marsičem drugem, medtem ko se zelo rada nastavlja televizijskim kameram, s čelado na gradbiščih, pa si na žalost ni vzela časa, da bi prišla sem, kjer bi nas lahko prepričala z argumenti, morebiti prepričala z argumenti, zakaj se hitra cesta do Koroške še ne gradi, zakaj se ne gradi druga cev Karavanškega predora in zakaj se drugi tir praktično že drži v samem začetku.

V Novi Sloveniji smo želeli sklicati to Komisijo za nadzor javnih financ, ker že vrsto let spremljamo dvomljive, nerazumljive in žal pogosto netransparentne prakse vodenja velikih državnih infrastrukturnih projektov. Vse, bom rekel, da se začne že z samim umeščanjem objektov in pa tras v prostor, kjer se po pravilu vedno izbere variante, ki so najdražje in vključujejo izgradnjo čim več mostov, viaduktov, predorov in oškodovani smo davkoplačevalci.

Gradbeni standardi za projektiranje so velikokrat, bom rekel, zelo visoki, kar posledično močno draži kasnejšo izvedbo investicije in ponovno smo oškodovani davkoplačevalci. Priča smo izigravanju najugodnejših ponudnikov na način, da postopek dobijo velika domača gradbena podjetja, z močnimi političnimi zvezami, nato pa se preko izsiljevanja z dodatnimi aneksi zaradi nepredvidenih del, končna cena izvedbe preseže ponudbene cene ostalih ponudnikov, včasih tudi višino sredstev, ki jih ima investitor namenjene za posamezen projekt. Tudi v teh primerih smo ponovno oškodovani davkoplačevalci.

Ko človek misli, da je videl že vse in da smo tovrstne prakse pod to Vlado – vsaj tako so nam obljubljali – pustili za seboj, pa ponovno pride razočaranje ali kar jeza, če želite. V zadnjih tednih in mesecih smo namreč žal spet priča razkritjem, ki kažejo na netransparentno vodenje velikih državnih infrastrukturnih projektov in če se dotaknem samo treh največjih. Z veliki problemi samega umeščanja trase se srečujemo v Spodnji Savinjski dolini, od koder tudi prihajam in kjer je v zadnjem času veliko razburjanja zaradi gradnje hitre ceste do Velenja. Južni del severnega dela tretje razvojne osi prav tako spominja na avtocestni TEŠ6, problematiko načina umeščanja velikih infrastrukturnih projektov v prostor in izbira trase. Kot sem rekel, zelo dobro občutim v svojem domačem okolju, zato lahko tudi to govorim. Čeprav bi obstajala mnogo boljša okoljsko sprejemljivejša in pa mnogo cenejša, predvsem pa kar se mi zdi zelo potrebno za Korošce, hitrejša izgradnja hitre ceste, gradimo tam kjer bo za povezovanje od avtoceste A1 do Velenja potrebno graditi največ infrastrukturnih objektov. Tako bo na vsakem kilometru, od Šentruperta, od avtoceste A1 do Velenja viadukt ali tunel. Šest tunelov in 22 viaduktov. Korošci pa še vedno čakajo na hitro cesto, ki bi jo že zdavnaj lahko imeli in zgradili preko Arje vasi in bi stala, to sem trdno prepričan, več kot 200 milijonov evrov manj in tudi kar se mi zdi zelo pomembno, zgrajena bi bila v štirikrat hitrejšem času kot bi bila zgrajena ta, ki jo favorizirate vi. Zato si moramo naliti čistega vina. Država želi graditi hitro cesto za gradbene barone ne pa za Korošce. Ker če bi jo gradili za Korošce, bi hitro cesto že zdavnaj imeli z enim samim viaduktom, s priključkom v Arji vasi na A1. Do Velenja je slabih 14 kilometrov in na tem odseku želite zgraditi 17 infrastrukturnih objektov. Ali se vam zdi to normalno? Ali je to gospodarno? 6 tunelov in 11 viaduktov. Netransparentnost in neučinkovitost sta stalnice umestitve tretje razvojne od same umestitve tretje razvojne osi dalje. Združenje civilne iniciative Spodnje Savinjske doline, župani, številni strokovnjaki, predvsem pa prebivalci Spodnje Savinjske doline opozarjajo, da je predvidena trasa izgradnje F22 daljša za vsaj 200 milijonov evrov dražja od različice trase F6, obenem pa uničuje najboljšo kmetijsko zemljo, razseljuje 150 prebivalcev in je prometno neučinkovita. In ravno na to opozarjajo tudi župani Savinjske regije, ne doline, ampak cele Savinjske regije. To je dokument, ki so ga podpisali župani in ga imam tukaj s seboj. Se dobro vidi s podpisi in pa s štampiljkami in ta dokument so poslali župani prejšnjemu predsedniku Vlade s katerim pristojne državne organe pozivajo naj si prizadevajo za takšen projekt tretje razvojne osi, ki je utemeljen v strategiji prostorskega razvoja in skladen s strategijo razvoja prometa. Trasa F22 ni sklada s strategijo prostorskega razvoja, ker ne povezuje regionalnih središč, ne pa tudi strategijo razvoja prometa, ker ustvarja nov prometni koridor namesto, da bi koristila starega. Župani prav tako pozivajo naj bo projekt čim bolj varčen s porabo investicijskega denarja, kar seveda vsiljena trasa ni. Izgradnja hitre ceste je zelo pomembna na Korošce in Velenje, ki nanjo že predolgo časa čakajo. In da slučajno ne bo pomote, hočemo cesto za Korošce, ne pa za gradbene barone. In ravno zato, ker Korošci cesto potrebujejo takoj, zahtevamo, da Vlada, ministrstvo našim argumentom prisluhne. In me resnično žalosti, da ministrica danes, da je ni tukaj. Vsak normalen človek pa se vpraša, zakaj država želi graditi hitro cesto do Velenja, ki bo trajala šest let, stala bo več kot 200 milijonov evrov več, uničila bo 119 hektarov najboljše kmetijske zemlje, porušila bo 147 objektov, od tega 43 stanovanjskih hiš, gradila 6 tunelov in 11 dvojnih viaduktov dolgih več kot 800 metrov in visokih več kot 30 metrov. Postavlja pet kilometrov protihrupnih ograj in ne nazadnje razselila 40 družin, 150 prebivalcev. Namesto, da bi gradila hitro cesto do Velenja, ki bi bila zgrajena v enem letu in pol, stala bi 200 milijonov evrov manj, uničila bi zgolj 13 hektarjev slabše kmetijske zemlje in porušila zgolj 3 hiše, postavila pa samo en viadukt in nobenega tunela. Zakaj ne gradite takšne hitre ceste. Z veliko bolj pametno izbiro bi Koroška prej prišla do hitre ceste, z ostankom denarja pa bi obnovili naše katastrofalno slabe ceste. Me skrbi, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili. Ne smemo si dovoliti, da bo severni del tretje razvojne osi postal avtocestni TEŠ 6 in zato še enkrat poudarjam, hočemo cesto za Korošce, ne pa za gradbene barone.

Tisto kar bi rad še posebej poudaril, pa je netransparentno delovanje že od samega začetka, ker načrtovalci trase niso koreknto in pošteno opravili svojega dela. Za izračun prometnih tokov so v Celju zmanjšali število delovnih mest iz 24 tisoč na 14 tisoč, kmetijskih površin niso ovrednoteni, prav pa niso upoštevali rušenje 143 objektov, od tega 43 stanovanjskih hiš. Primer kaže, kako vpliven je gradbeni lobi, in da vedno pritiska na prave strune, da doseže cilj. Alarmantno pa je, da podobne vzorce srečujemo praktično na vseh velikih infrastrukturnih projektih, ki jih vodi država. Čisto nič drugače ni v / nerazumljivo/ Karavanškega predora. Na prvem razpisu je turško podjetje oddalo ponudbo v višini 89,3 milijone in razpis je bil seveda razveljavljen. Isti ponudnik je bil najugodnejši na drugem ponovljenem razpisu, kjer je oddal ponudbo v višini 99,6 milijonov evrov. Sprašujem se, kdo bo odgovarjal za dejstvo, da je vrednost ponudbe po ponovljenem razpisu dražja za 10,3 milijona evrov, kot pri prvem razpisu. Koliko štipendij, koliko otroških malic, koliko pokojnin je že to. Govorimo o deset, dobrih desetih milijonov evrov. Kaj vse bi lahko plačali s temi milijoni. Želim slišati argumente, zakaj bo gradnja predora na avstrijski strani, čeprav je daljši za 856 metrov, kar za 9,8 milijona evrov cenejša.

In če se dotaknem še drugega tira, najdražjega tira, uvod v milijardno investicijo se je začel vse prej kot zakonito in pa transparentno. Največji posli se bodo šele začeli deliti, pa zadevo že preverja policija. Gre torej za vprašanje zakonitosti na eni strani ali nerazumljivih zahtev na drugi strani ali je pa za zagotavljanje posla točno določenemu ponudniku. Na javni razpis za izvedbo objektov za prečkanje doline Glinščice, ki ga je objavil 2TDK, so prispele tri ponudbe v višini 7,9, 13,4 in 14,3 milijone evrov. Najugodnejši ponudnik je bil za 5,5 milijona evrov cenejši od drugega ponudnika ob dejstvu, da govorimo o investiciji, ki bi nastala, 7,9 milijona evrov. Se pravi, za več kot 69 % dražji. Na podlagi medijskega poročanja pa se bojim, da 2TDK išče dlako v jajcu z namenom, da se zavrne najcenejšega oziroma najugodnejšega ponudnika. Vesel bom, če me bodo predstavniki 2 TDK danes prepričali v nasprotno. Vendar pa 2TDK je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora izbrani izvajalec imeti predhodne izkušnje, reference, med drugim tudi izgradnjo nad 8 metrov visokega zidu. Najcenejši konzorcij je sicer predložil referenco protipoplavnega zidu iz Pesnice in sicer od svojega podizvajalca, ki naj bi bil visok 8,20 metrov. To višino naj bi dokazovali opisi v gradbeni dnevnik in podpis župana Pesnice, ki je tudi naročil izdelavo tega zidu. V resničnost te navedbe pa so podvomila neizbrana podjetja. Kako so vedela kaj morajo iskati? Kako so neizbrana podjetja vedela kaj morajo iskati? V podjetju 2TDK so seveda začeli preverjati to referenco in so se obrnili na župana Občine Pesnica, ki je naročila ta zid. Ta je na podlagi veljavnih dokumentov gradbenega dnevnika pod katerega je opisan nadzornik del Metod Kranjc, potrdil višino in potrdilo s svojim podpisom poslal 2DTK. A zataknilo se je pri odgovornem nadzorniku Metodu Kranjcu. Kot poročajo mediji, je oktobra 2017 s svojim podpisom v gradbeni dnevnik jamčil, da je zid visok 8,20 metrov in podpisal naj bi tudi količine materiala, ki so bile vgrajene v ta zid, pred kratkim pa je 2TDK sporočil, da zid ne dosega te višine. Kdo je zdaj tukaj nor? Razumi kdor more. Rekel je, da je zid v Pesnici visok od 5,5 do 6 metrov na dveh lokacijah, na dveh lokacij pa je poglobitev ca 7,20 metrov. Najprej je nekaj podpisal in s svojim podpisom stal za tem, danes pa trdi, da to ni res. Nekaj ne štima tukaj, kaj ne. Dvome bi lahko razblinil PIT, a ključnega dokumenta o prejšnjih dneh ni bilo. Kranjc je bil za izdelavo tega dokumenta plačan 5 tisoč evrov, ga plačniku in podizvajalcu in občini ni nikoli dostavil. Podizvajalec kot občina sta Kranjca pozivala naj dokument vendarle izroči, da ga predajo 2TDK, da dokažejo višino zidu, a Kranjc je ta dokument namesto njim poslal direktno na 2TDK in kar je še bolj neverjetno, njihovi najeti zunanji odvetniški družbi. Z dokumentom so se tako seznanili na ključnih mestih v 2TDK, v dveh letih pa ga ni videl ne naročnik niti plačnik zidu. Čudno je, da dokumente prej vidijo v 2TDK kot naročnik, ki nanje čaka dve leti. V Novi Sloveniji se torej sprašujemo kaj je v ozadju Kranjčevih dejanj. Morebiti sodelovanje z drugimi podjetji v razpisu. Za kakšne povezave gre torej med 2TDK in nadzornikom Kranjcem ter ostalimi neizbranimi ponudniki? Bomo tudi drugi tir preplačali kot smo TEŠ 6? Se nismo iz TEŠ 6 nič naučili? Nenavadno je tudi to, da so na 2TDK za preverjene reference najugodnejšega ponudnika najeli isto odvetniško družbo o kateri sem govoril prej, ki je v preteklosti že vodila postopke proti najugodnejšemu konzorciju, proti najugodnejšemu konzorciju in prav v imenu drugih neizbranih podjetij. Torej nikakor ne moremo govoriti o nepristranskosti. In če se vrnem nazaj, h ključnemu dokumentu PIT - v četrtkovi oddaji Tarča so poročali, da v dokumentu PIT danes piše, da je zid manjši kot 8 metrov in sicer 5,45 metra, zato naročniki, ki so zanj plačali, dvomijo v njegovo verodostojnost. Ta PIT je bil narejen pred enim mesecem, prej ni bil narejen. PIT je bil narejen naknadno, ki ga Metod Krajnc še vedno ni izročil naročniku in plačniku. Zakaj ste na 2TDK Kranjcu zaupali? Zakaj ste razpis razveljavili in zakaj niste izkoristili kakšne druge možnosti?

Zaradi tako velike razlike v ceni – govorimo o 5,5 milijona evrov – bi bilo pričakovati, da bi naročnik vsaj, če ne gre drugače, na nek način poskušal najti vse odgovore in se do tega tudi opredelil s strokovnim mnenjem. Zagotovo pa je čudno, da se razveljavi razpis in izloči najcenejšega ponudnika, na podlagi trditev nadzornika, ki je včeraj trdil in podpisal eno, danes pa dela drugo, brez konkretnih dokazov. Kot sta potrdila tudi pravnika, sodelujoča v oddaji Tarča, bi naročnik 2TDK v luči odgovornega iskanja najcenejšega ponudnika, zmagovalni konzorcij preprosto lahko pozval, naj zamenja sporno referenco ali pa podizvajalca. Naročnik ima to možnost, ni mu pa sicer treba, nima te dolžnosti, naročnik se sam odloči, kaj bo naredil, bi pa od njega, ki razpolaga z milijoni oziroma milijardami davkoplačevalskega denarja, pričakovali, da bo naredil vse, da bo drugi tir zgradil za čim nižjo ceno.

Naj takoj poudarim - in to se mi zdi pomembno – da nisem zagovornik ne tega, ne onega podjetja. Ne poznam nobenega in z njimi nisem nikakor povezan. Pravzaprav mi je vseeno, kdo dobi posel, če bo le kakovostno izvedel projekt za čim nižjo ceno in ne bo oškodoval davkoplačevalcev. Bi pa zato od 2TDK vsekakor pričakoval več skrbnosti in želje po izboru čim ugodnejšega izvajalca.

V koliko pa – in to želim jasno poudarit – kdo ponaredi referenco ali kakršenkoli drug dokument, da bi si s tem protipravno pridobil premoženjsko korist, pa naj organi pregona procesirajo in ga tudi obsodijo, in še več, nikoli več naj nima možnosti sodelovati na javnih razpisih. Upam, da sem bil tule dovolj jasen. Vsi trije infrastrukturni projekti kažejo na to, da v Sloveniji, da so veliki infrastrukturni projekti namenjeni preživetju gradbenih baronov.

Gradi se torej za gradbene barone, ne pa za naše državljane, kar bi se v prvi vrsti moralo. In ravno zaradi dopuščanja takšnih praks, se vozimo po slabih in uničenih cestah, stojimo v kilometrskih zastojih, imamo slab javni promet, druge cevi karavanškega predora še vedno ne gradimo, imamo popolnoma zastarelo železniško infrastrukturo, drugi tir se drži, še predno smo z gradnjo praktično sploh začeli, leta 2019 pa se pogovarjamo, kako to, da iz Maribora do Ljubljane potrebujemo 2 uri vožnje, danes smo jo potrebovali še malo več.

Zaradi vsega naštetega, smo v Novi Sloveniji predlagali sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ. Od odgovornih predstavnikov ministrstev in 2TDK pa pričakujemo, da poslancem in predvsem javnosti podajo pooblastila, zakaj se druga cev karavanškega predora še ne gradi, bo drugi tir postal zlati tir, mogoče zlati tir, in zakaj Korošci še nimajo hitre ceste, čeprav bi jo že zdavnaj lahko imeli?

Predlagali bomo, da Ministrstvo za infrastrukturo opravi pregled smotrnosti in pa zakonitosti postopkov pri javnih naročilih, za izvedbo objektov doline Glinščice in za izgradnjo druge cevi karavanškega predora ter da Računsko sodišče opravi revizijo postopkov sklenitve aneksa pri projektu graditve izvlečnega tira.

V Novi Sloveniji od Ministrstva za javno upravo zahtevamo, da spremeni Zakon o javnem naročanju, saj onemogoča učinkovito in transparentno izvedbo velikih državnih investicij. Obstoječi zakon, ki ureja javno naročanje, je namreč tok neživljenjski, onemogoča hitro in transparentno izbiro izvajalcev, zato je potrebno preprečit, da neizbrani izvajalci mesece, praktično leta, s pritožbami na Državno revizijsko komisijo, zavlačujejo z izbiro izvajalcev del. DRKOM ne sme več odločati tako neživljenjsko, pri izločitvi ponudb pa bi morali predvsem presojati, ali je najugodnejši ponudnik sposoben kakovostno izvesti dela ali ne, ali ima izkušnje, delavce in gradbeno mehanizacijo. Obstoječi zakon naj bo tudi z manj omejitvami pri dopolnjevanju ponudb. Več pa v nadaljevanju, hvala lepa.