Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala za besedo. Dobro jutro. Lep pozdrav tudi vsem ostalim seveda spoštovani predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, oba namestnika, morebitna dodatna ekipa, vse poslanke in poslanci! Gospod predsednik dovolite mi, da to priložnost uvodoma izkoristim tudi za čestitke k novi funkciji in željo, da bomo v prihodnosti dobro sodelovali.

Danes torej obravnavamo letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2018. Kot je znano in kot je bilo tudi že poudarjeno je KPK samostojni neodvisen državni organ, ustanovljen za preprečevanje korupcije in promocijo integritete v javnem sektorju. To letno poročilo, letno poročanje skupaj z oceno stanja v vsakem letu je oblika nadzora Državnega zbora nad delom KPK in kot je predsednik v oceni stanja na področju preprečevanja korupcije tudi podal oceno trenutnega staja na tem področju, kakor tudi na področju odpravljanja nasprotja interesov.

Ministrstvo za pravosodje uvodoma pozdravlja to letno poročilo KPK. Želeli bi izraziti naše močno mnenje, da je komisija seveda izjemno pomemben člen v sistemu boja proti korupciji in pri zagotavljanju integritete javnega sektorja v Republiki Sloveniji.

Tudi v tokratnem poročilu je razbrati kar nekaj pozitivnih premikov, predvsem na področju preventivnega delovanja komisije, povečanja poročanja lobističnih stikov in pa nadzorov na področju načrtov integritete. Kljub temu bi želela uvodoma izpostaviti, da na ministrstvu z obžalovanjem ugotavljamo, da poročilo komisije na nekaterih mestih ne vsebuje podatkov o aktivnostih in rezultatih dela komisije, ki bi segali dlje od zgolj statistične oziroma administrativne obdelave podatkov. Tako na primer v poročilu ni vsebinske analize oziroma kvalitativnih podatkov o učinkih dela Komisije za preprečevanje korupcije na področju lobističnih stikov, prepovedi in omejitve sprejemanja daril in pa na področju načrtov integritete. Kot rečeno, na ministrstvu odsotnost takšne kvalitativne analize obžalujem iz razloga, ker posledično ni mogoče realno oceniti ali omenjeni instituti kot so urejeni v veljavni zakonodaji prinašajo pričakovane želene učinke, na primer v smislu odkrivanja korupcije oziroma dviga integritete. Menimo, da bi bila takšna kvalitativna analiza koristna in potrebna, zlasti v tem obdobju, ko smo še vedno v fazi sprejemanja oziroma spreminjanja zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Mogoče samo zelo na kratko naj omenim, da smo skušali odgovore na ta naša vprašanja pridobiti v procesu priprave novele. O tem nekaj malo kasneje. Smo pa tudi pred dobrim tednom v odnosu do tega letnega poročila na KPK poslali prijazen dopis v katerem smo zaprosili za dodatna pojasnila v zvezi s temi vprašanji, v zvezi s temi instituti, vendar žal odgovorov nismo dobili.

Ministrstvo za pravosodje seveda ni pristojno za oceno vsebinske ustreznosti letnih poročil KPK ali pa ocene stanja in ne želimo v ničemer posegati ne v samostojnost in neodvisnost KPK, seveda pa tudi ne v nadzorne pristojnosti Državnega zbora na tem področju. Kljub temu pa mi, spoštovani poslanke in poslanci, dovolite, da v duhu konstruktivnega sodelovanja na področju boja proti korupcije in krepitvi integritete še enkrat izrazim naše že večkrat izraženo mnenje, da bi bilo z vidika zasledovanja ciljev tako dela KPK kot sistemskega urejanja področja korupcije v Republiki Sloveniji smiselno in koristno, če bi letno poročilo in ocena stanja vsebovali tudi tako vsebinsko kvalitativno analizo ustreznosti in učinkovitosti posameznih institutov. Ta bi tako potem pomagala presoditi ali je normativni okvir ukrepov in rešitev na tem področju ustrezen ali ni, ali ga je treba prilagoditi, na kakšen način in v kateri smeri ga prilagoditi.

Če se vrnem k sami vsebini letnega poročila mogoče na kratko. Na ministrstvu ugotavljamo, da tudi tokratno poročilo ob marsikaterem pozitivnem kazalcu vendarle kaže na zaskrbljujoč upad aktivnosti komisije in na upad zaupanja javnosti v delo komisije. Število prijav je drastično upadlo na 541, med tem ko jih je bilo še pred petimi leti več kot tisoč 900. Nazadnje je komisija tako malo prijav dobila leta 2006, dve leti po ustanovitvi, ko se je institucija šele vzpostavljala. Komisija za preprečevanje korupcije sicer ta upad pripisuje splošnemu upadu zaupanja v delovanje institucij pravne države. Vendar menimo, da je danes takšen razlog nekako postal priročni izgovor za prav vse težave v tej državi. In da bi bilo za realno oceno vzrokov in razlogov za takšen upad aktivnosti kot tudi na drugih področjih tako tudi na področju dela KPK, smiselno izvesti bolj poglobljeno kvalitativno analizo in nek premislek. Dodatno iz letnega poročila izhaja tudi, da so se zmanjšale dejavnosti KPK v sferi ozaveščanja. Izobraževanja za javni sektor so upadla za četrtino v primerjavi s prejšnjim letom, med tem, ko je bil ustvarjalni natečaj za osnovne in srednje šole po oceni komisije neuspešno, saj ni bilo prijav na natečaj. Po drugi strani, če gremo sedaj k nekaterim pozitivnim premikom in ugotovitvam letnega poročila, bi želeli na ministrstvu izpostaviti poročilo o povečanem poročanju lobirancev v lobističnih stikih. Število poročanih stikov se v primerjavi s prejšnjim letom oziroma z letom poprej iz 3 tisoč 943 povečalo na 4 tisoč 860, kar kaže, da je ozaveščanje lobirancev predvsem v ožji državni uprav torej uspešno in si želimo, da bi bilo uspešno še naprej, in da bi se ta ozaveščenost in poročanje še krepila, še vedno pa ugotavlja se, da o lobističnih stikih skoraj ne poročajo z lokalnih ravni.

Mogoče v končnem delu naj se obrnem še na vprašanje, ki ga je že izpostavil tudi spoštovani predsednik komisije, prenavljanje Zakona o integriteti, o preprečevanju korupcije, integriteti preprečevanju korupcije, ki seveda res traja že kar nekaj let in je bilo vmes ustavljeno tudi zaradi zamenjave Vlade, ga pa sedaj pospešeno v tem mandatu nadaljujemo. Predlog novele z IMPKC, kot veste, je po potrditvi na Vladi Republike Slovenije sedaj v zakonodajnem postopku. Prinaša kar nekaj bistvenih sprememb v primerjavi s tistim predlogom, ki je bil pred poslanci v letu 2018, ki ga je Vlada takrat že potrdila v Državnem zboru pa potem se postopek ni nadaljeval. Se pravi, ne gre za neko repliko ali kopijo iste novele, vendar kot rečeno, bo o vsebini same novele še priložnost razpravljati že kar kmalu, kolikor vem, na seji tega odbora, 8. oktobra. Kot že omenjeno, pa bi še enkrat morda poudarila, da upamo, da bo tudi z namenom optimalne priprave zakonodajnega okvira in njegovih sprememb KPK v prihodnosti svojih letnih poročilih več pozornosti namenila tej oceni učinkovitosti samega režima, zlasti na področju poročanja o lobističnih stikih z vidika naslavljanja korupcijskih tveganj.

Kar se tiče samega postopka sprejemanja novele, se na Ministrstvu za pravosodje strinjamo, da smo v veliki meri dobro sodelovali v tem procesu, pa vendarle bi se na ministrstvu želeli, da bi bilo to sodelovanje boljše, bolj tvorno, bolj konstruktivno. Tudi v sami oceni stanja med drugim Komisija za preprečevanje korupcije sama navaja, da so imeli pri pripravi predloga zgolj postransko vlogo, in da njeni bistveni predlogi niso bili upoštevani. V zvezi s tem naj pojasnim, da smo na Ministrstvu za pravosodje kot pripravljavec predloga novele, KPK vabili k sodelovanju na več usklajevalnih sestankov. Od šestih sestankov na katere so bili predstavljeni KPK vabljeni, so se udeležili štirih, zadnjih dveh dodatnih usklajevalnih sestankov zaključne faze sprejemanja oziroma priprave predloga pa se žal niso udeležili. Prav tako na nekatera naša vprašanja, kot sem že na začetku omenila, v postopku usklajevanja kljub večkratnim zaprosilom tako na teh sestankih kjer smo bili skupaj kot pisnim zaprosilom in tudi klicev ministrice in pogovorov s predsednikom KPK, od KPK odgovorov na ta vprašanja žal nismo dobili. Kot rečeno, želimo si, da bi sedaj v zakonodajnem postopku vendarle lahko računali na resnično tvorno sodelovanje vseh strani v prizadevanjih za izboljšavo normativnega okvira na področju kjer mislim, da res vsi delimo ista pričakovanja in iste cilje o dvigu integritete v Republiki Slovenije in učinkovitem preprečevanju korupcije.

Mogoče samo vsebinsko, ker je bilo izraženo, izražen je bil kar precej oster očitek ustavno-pravno spornih predlogov pri katerih je vztrajala tako Služba Vlade za zakonodajo kot potem kasneje Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pri prejšnjem predlogu novele. Tudi pri tem predlogu novele so se pojavljali nekateri pomisleki ne pa očitki o ustavni spornosti nekaterih predlogov. Tukaj moram pa poudariti, da je po naših usklajevanjih in pojasnilih Služba Vlade za zakonodajo odstopila od svojih dotedanjih pripomb na račun morebitne ustavnopravne spornosti, tako da takšnih očitkov s strani vsaj Službe Vlade za zakonodajo več ni in upamo, da jih tudi ne bo v samem Državnem zboru, če pa bodo, pa seveda bomo nadaljevali ta usklajevanja in prizadevanja, da skupaj sprejmemo čim bolj optimalno in seveda ustavno-pravno vodotesen zakon. Mogoče bi samo še omenila, da je v tem samem postopku usklajevanja sicer Ministrstvo za pravosodje upoštevalo večino pripomb, ki smo jih dobili poleg Komisije za preprečevanje korupcije tudi od 21-ih drugih organov in organizacij. Prav tako smo upoštevali vse predloge, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije ustrezno utemeljila, vendar pa kot v vsakem zakonodajnem postopku in pri vsakem zakonskem predlogu ob usklajevanju različnih pripomb vseh deležnikov v postopku nekaterih predlogov po tehtnem premisleku kljub vsemu nismo mogli upoštevati. Z vami, spoštovane poslanke in poslanci, smo se tako ali drugače o tem že pogovarjali in se bomo še poglobljeno pogovarjali v prihodnjem mesecu in prihodnjih mesecih. Naj poudarim tudi to, da je bo zaključku postopka usklajevanja predsednik KPK sicer kot edino še sporno oziroma neusklajeno rešitev izpostavil ureditev objave podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev, kjer KPK vztraja pri objavi celotnega premoženjskega stanja, kar je bil nenazadnje tudi naš prvotni predlog, vendar pa sedanji zadnji predlog novele temu ne sledi in določa objavo sprememb, samo spremembe premoženjskega stanja, saj je pri tem z vidika spoštovanja prav ustavnopravnega načela sorazmernosti vztrajala informacijska pooblaščenka. Toliko to pojasnilo v tem trenutku. Zaključno naj še enkrat poudarim naše prepričanje, naše mnenje, da ima KPK res ključno pomembno vlogo na področju integritete in preprečevanja korupcije in verjamemo, da s sprejemom novele ZIntPK-C, kjer resnično upamo na tvorno konstruktivno sodelovanje, zrelo sodelovanje vseh deležnikov še dodatno okrepljena. Za enkrat se vam zahvaljujem za vašo pozornost in seveda smo z ekipo v nadaljevanju pripravljeni na dodatna pojasnila ali odgovore. Hvala lepa.